Ponedeljek, 20. maj:Pogled naprej

S sodelavci začrtamo delovni dan in postavimo prioritete. Z mislimi smo delno v poletju, vse bolj pa tudi že v jesenski in zimski ponudbi. Delovna tabla je popisana, vendar mi poboža dušo in daje veliko motivacije v levem kotu še vedno zapisana magična številka 420. Ob mednarodnem dnevu vodnikov smo po Ljubljani v sodelovanju z ZVTS opravili vodenje za toliko oseb s posebnimi potrebami. 420, kdo bi si mislil. Fajn je bilo.

Torek, 21. maj: Več kot samo zakon

Telefonski klic s sodišča mi je postavil dan na glavo. Zavod Premiki smo pridobili status zaposlitvenega centra, ker zaposlujemo invalide z zmanjšano delovno sposobnostjo. V začetku leta smo se registrirali kot socialno podjetje. Razlog je preprost. ŠENT Slovensko združenje za duševno zdravje je ustanovitelj in lastnik osmih podjetij, v katerem zaposlujemo več kot 80 invalidov. Že 20 let podjetja delujejo po načelih socialnega podjetništva, že 20 let je Šent prvi glasnik in izvajalec socialnega podjetništva v Sloveniji. Vse, kar počnemo, je socialno podjetništvo: po teoriji, po načelih, po zakonu, očitno samo po slovenski zakonodaji ne.

S sodišča so mi namreč sporočili, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zahteva, da nam odvzamejo status socialnega podjetja, zaradi 3. odstavka 9. člena Zakona o socialnem podjetništvu. Ta isti zakon prav tako govori, da je vsem pravnim subjektom prepovedana uporaba besedne zveze socialno podjetje, če niso registrirani po zakonu.

Ko sem zadnjič o zaposlovanju invalidov in socialnem podjetništvu razpravljala na zasedanju GECES s kolegi iz vse Evrope, smo bili enotni, da je zaposlovanje invalidov del socialnega podjetništva. Gospe na sodišču sem razložila dilemo. Tudi to, da so pravna mnenja o tem členu zelo različna. Baje bo sodišče o tem razsodilo. Verjamem da v naš prav.

Sreda, 22. maj: Tujina je nezaupljiva

Odkar se Slovenija pojavlja v svetovnih medijih kot nestabilna država, so vprašanja o tem, kaj se dogaja v Sloveniji, vse pogostejša, dogovore o prodaji pa je vse težje doseči. Danes sem govorila s poslovnim partnerjem iz Velike Britanije in bolj kot o številu potnikov na poti v Slovenijo sva govorila o bonitetnih ocenah Slovenije. Ni enostavno pojasniti, kaj se dogaja. Novice so nekonsistentne. Turizem je panoga, na katero močno vplivajo takšne novice, vsaj gre po mojih izkušnjah za veliko več kot samo bonitetno oceno.

Ena izmed informacij, ki je danes udarila in bo gotovo problem tudi v mednarodnem poslovanju, je dvig DDV. Notranjih rezerv pri oblikovanih cenah nimamo. Kako bomo preživeli, ne vem. Pravijo, da ne smemo preložiti davka na končnega uporabnika. Absolutno se strinjam, ali naj ga prenesemo na plače zaposlenih? Z Elvisom bova spet preračunavala cene izletov in paketov ter poskušala najti pravo ceno. Pogosto nas stranke namreč tudi napačno razumejo, ker misijo, da zato, ker smo socialno podjetje, opravljamo storitve brezplačno. Več bomo morali narediti na informiranju o socialnem podjetništvu ter razložiti, kaj to pomeni.

Četrtek, 23. maj: Sodelovanje in učenje

Nova znanja, predvsem pa izkušnje, nikoli ne škodijo. Sama sem zelo vesela, da sem imela v Šentu možnost, da se veliko naučim od izkušenih ljudi iz domačega in tujega okolja. Še posebej pa sem hvaležna Petru Svetina, ki vodi zaposlitveni center Karso, da si kdaj vzame uro svojega časa in nas obišče na Premikih. Danes sva si vzela čas za pogovor o mojih pomislekih, idejah in rešitvah. Tako si predstavljam mentorstvo oziroma kot se moderno reče inkubiranje.

Dober pogovor je vedno ključen, odločitve pa moram sprejeti sama in nositi njihove posledice. Srečo imam, da me na moji poti spremljajo ljudje, ki so svoje dolgoletne izkušnje pripravljeni deliti z menoj. To je za mladega socialnega podjetnika pomembno, saj sveže ideje letijo v nebo, izkušnje pa jim uravnavajo višino.

Pa ne gre samo za učenje, gre za sodelovanje. Sodelovanje je izrednega pomena. Srečujem se s partnerji, kjer je že telefonski dogovor o ceni, terminih in izvedbi programa dovolj. So pa drugi, ki niso vredni, da za njih uporabljam izraz sodelovanje. Veliko energije in časa mi poberejo računi, ki presegajo dogovorjeno ceno.

Ponavadi so ti tudi tisti, ki jih je neštetokrat potrebno klicati, da poravnajo račune. Prepričana sem, da je tudi to eden izmed poglavitnih vzrokov za ekonomsko krizo v državi. Država smo mi vsi. Le kdaj bomo dojeli, da če ni dobrega sodelovanja, kjer mora vsak oddelati in plačati svoj delež, nič ne more delovati.

Petek, 24. maj: Za nas ni »malega petka«

Dejstvo, da je danes petek, zame ne pomeni kaj veliko. Še en delovni dan, nič drugega. Sem se pa že naučila, da ob petkih po trinajsti uri ne obiskujem raznih ustanov, ker nikoli ne vem, kdaj in kje je na vrsti tako imenovani »mali petek«. Drugih sestankov nikoli ne zmanjka. Tudi telefonskih klicev ne. Le zakaj bi bil današnji petek kaj drugačen od ostalih? Danes smo se posvetili spletni strani. Komunikacijsko orodje, ki ni nikoli dovolj dobro in neprestano ga je potrebno razvijati. Že nekaj časa imam v načrtu, da spletno stran razširimo in ji dodamo nekaj podrobnosti, ki se nanašajo na razvojne projekte.

Poleg rednih dejavnosti poskušamo neprestano slediti trendom in za razvoj novih produktov je potreben denar. Glede na to, da je v Sloveniji težko priti do investicijskih sredstev, so evropski projekti dobra priložnost. Tokrat ne govorim o evropskih projektih socialnega podjetništva, ampak o projektih, ki so namenjeni razvoju dejavnosti. Razvoj novih, morda na prvi pogled »norih« idej me še danes močno privlači. Tudi Zavod Premiki je bil zgrajen iz rezultatov različnih evropskih projektov, za katere je ŠENT kot nosilec projektov prejel nagrado Fundacije ERSTE in Svetovne organizacije združenih narodov za turizem (UNWTO) za inovativnost v turizmu v neprofitnem zasebnem sektorju v letu 2011. Takšne nagrade so pravi balzam za dušo, čeprav živeti se od njih ne da.

Sobota, 25. maj: V trendu

Med vikendom elektronska pošta ne počiva. Danes se je nabralo v poštnem predalu 53 sporočil, med katere ne štejem vabil in oglasov. V zadnjem času vse bolj ugotavljam, da veliko ljudi dela ponoči in med vikendi. Novodobno suženjstvo? Sama se poskušam izogibati pošiljanja elektronske pošte med vikendom, čeprav se zgodi, da je nekatere stvari potrebno nujno reševati, še posebej, ko so pred nami kratki roki za izvedbo storitev.

Med vikendi veliko premišljujem o delu, predvsem o tem, kako bi lahko izboljšali določene storitve in prodajo. Včasih posežem tudi po branju kakšne strokovne literature, čeprav se je danes po kosilu bolj prilegel Dnevnik cesarja Marka Avrelija. Pozno popoldne pa brskanje po internetu o svetovnih trendih v turizmu. Dnevno prihaja do novih spoznanj, vedno znova je potrebno biti na tekočem z novostmi. To življenje dela zanimivo.

Ne maram dolgočasja in zdolgočasenih ljudi. V življenju je polno izzivov in vedno znova sem zadovoljna, ko so pred menoj novi. Soočanje z izzivi vzpodbuja kreativnost. Kreativnost pričakujem tudi od svojih sodelavcev in okolja, v katerem se gibljem. Verjamem v akcijo in dobro delo.

Nedelja, 26. maj: Trdo delo

Misli mi uhajajo na jutrišnji posvet v državnem svetu. V svoji predstavitvi se bom osredotočila na poglede Evropske komisije o socialnem podjetništvu. Sooblikovanje teh politik me izpopolnjuje in odpira nove poglede. Z zanimanjem bom prisluhnila tudi razpravi udeležencev okrogle mize, saj prihajajo razpravljavci različnih pogledov in izkušenj. V zadnjih dveh letih in pol je bilo veliko posvetov in srečanj o socialnem podjetništvu vendar se zdi, da je razumevanje socialnega podjetništva med nami zelo različno.

Socialno podjetništvo je trdo delo. Čeprav na raznih posvetih govorimo o tem, kako je potrebno zasledovati socialne oziroma družbene cilje, se moramo zavedati, da teh ni mogoče dosegati brez zdravih finančnih temeljev. V socialnem podjetništvu so socialni in ekonomski cilji enako pomembni, to pa zahteva veliko dela in predvsem odgovornosti. Priznam, včasih je izredno težko uravnavati vse cilje in vztrajati na začrtani poti.