»Očitno vse ni tako idilično«

Predsednica vlade ima po mnenju poslanca Vizjaka očitno težave v koaliciji in jo želi z zaupnico poenotiti. Če bi bil proračun usklajen, namreč Vizjak ne ve, zakaj bi Bratuškova napovedala vezavo zaupnice nanj. »Očitno le ni tako idilično, kot so njeni signali navzven,« je dejal za STA.

Po njegovem mnenju je proračun tudi sicer velika težava, saj »odstopa od napovedi, ki so bile dane v programu stabilnosti«. Zniževanje primanjkljaja v glavnem temelji na novih davkih, na dodatnem obremenjevanju ljudi, zlasti srednjega sloja, in gospodarstva, pravi Vizjak. Zato verjame, da vsem koalicijskim strankam, ki »prisegajo na to, da je treba razbremeniti gospodarstvo, to nikakor ne more biti zadosten odgovor«.

Sicer pa te zaupnice Vizjak ne razume v povezavi z napovedmi predsednice vlade v začetku mandata, da bo v letu dni preverila zaupanje vladi. Sedaj namreč zaupnico veže na določen projekt, je dejal. Sam tudi ne ugotavlja, da bi bila ta koalicija pripravljena razmisliti o drugi možnosti, saj marsikateri stranki v koaliciji ne kaže dobro za primer volitev, zato »si bodo zgolj utrjevali pozicijo v vladi«. Vsakršna preverjanja podpore so po mnenju Vizjaka bolj ali manj namenjena javnosti, ne pa sami koaliciji.

»Počne, kar se lepo sliši, ne pa kar bi morala«

Predsednik SLS Franc Bogovič je dejal, da je zaupnica stvar koalicije. Obenem pa je poudaril, da je politika te vlade med drugim politika novih davkov, medtem ko ji gospodarstvo ne zaupa. Zato je SLS »pač ne more podpirati«.

Bogovič je spomnil, da bo pozno jeseni znana luknja v slovenskih bankah, takrat pa bo »moral biti tudi besednjak Bratuškove precej drugačen, kot je danes«. Tako bi morala premierka po njegovem mnenju »danes govoriti realni jezik ali pa zaupnico postaviti pred poslance tedaj, ko se bo soočila z realnimi težavami«. »Doslej počne to, kar se lepo sliši, ne pa to, kar bi morala početi,« je pristavil.

Marioneta tistih, ki ropajo državo v kriznih časih

Sicer pa ocenjuje, da ima ta koalicija dovolj »samoohranitvenega nagona, da bo premierka ostala«. To je namreč po njegovem mnenju v interesu koalicije in »ljudi, ki iz ozadja vodijo državo«. Predsednik SLS je namreč vedno bolj prepričan, da je sedanja vlada marioneta tistih, ki »ropajo državo v teh kriznih časih«.

Po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak pa je napoved zaupnice vnaprej dobljena bitka. Če je namreč proračun koalicijsko usklajen, sploh nima smisla glasovati o zaupnici, je dejala v izjavi novinarjem v državnem zboru. Po njenih besedah se namreč o zaupnici glasuje takrat, ko so vezi v koaliciji razrahljane.

Novakova ocenjuje, da je Bratuškova tako izkoristila »primeren trenutek« za vložitev zaupnice, saj ob sicer usklajenem dokumentu izpolnjuje obljubo, da bo šla po zaupnico v letu dni od nastopa mandata. Zato ji tega spomladi ne bo treba več storiti, je dodala.

Koalicija bi jo podprla

Predlog proračuna za leto 2014 so na mizo danes dobile tudi koalicijske poslanske skupine. Odločitev premierke Alenke Bratušek, da bo na sprejem dokumenta vezala zaupnico, ocenjujejo za korektno, kljub temu da gre za načeloma usklajen dokument. Glede na napovedi v koaliciji je pričakovati sprejem proračuna in potrditev zaupnice.

Večina vodij poslanskih skupin koalicije odločitev predsednice vlade ocenjuje za primerno, nekateri pa so to odločitev povezali tudi z njeno kandidaturo za predsednico PS in željo po utrjevanju koalicije. Zjutraj so o proračunu razpravljali tudi vodje koalicijskih poslanskih skupin, tekom dne pa je pričakovati, da bodo o njem razpravljale posamezne poslanske skupine.

Zaupnica za lažje odločanje v sredo

Po mnenju vodje poslancev PS Janija Möderndorferja je Bratuškova s proračunom, ki ga je predlagala, dala jasno vedeti, kakšna bo dinamika politike in izvajanje ukrepov. S tem je tudi povedala, »kje je meja, na kateri lahko še vodi to vlado«. »Več kot jasno je, da če se ne gremo teh ukrepov in te politike, tudi nima smisla, da ta vlada še naprej vlada,« je dejal v izjavi novinarjem v DZ.

Ali je proračun res koalicijsko usklajen, pa bodo po njegovih besedah ugotovili šele v sredo, na koalicijskem vrhu. Verjetno je prav zato, da se bo v sredo lažje odločati, predsednica vlade zaupnico tudi napovedala, meni Möderndorfer.

Premierka je sicer že v začetku mandata napovedala, da bo v letu dni preverila zaupanje. To so navedli tudi v koalicijski pogodbi. Möderndorfer meni, da gre z napovedjo vezave zaupnice na sprejem proračuna verjetno za prav omenjeno zaupnico.

Virant: Odločitev je razumna

Po mnenju ministra za notranje zadeve in prvaka DL Gregorja Viranta je odločitev Bratuškove razumna, saj je proračun ključen dokument, na katerega so vezani bistveni ukrepi. V izjavi novinarjem je pojasnil, da je koalicija glede ključnih vprašanj v proračunu usklajena. A gre z zaupnico po njegovih besedah za izpolnitev obljube Bratuškove glede preverjanja zaupanja, za utrjevanje njene pozicije v koaliciji in v DZ ter za krepitev politične stabilnosti. Zelo dobro pa je, kot ocenjuje Virant, da si premierka utrdi položaj tudi v svoji stranki.

Kongres PS bo sicer verjetno pred glasovanjem o zaupnici, koalicijski partnerji pa so že povedali, da bi morebitna vrnitev Zorana Jankovića na čelo PS verjetno pomenila konec te vlade. Tako se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s proračunom, če Bratuškova, ki je že napovedala kandidaturo, ne dobi bitke za predsednico PS. Virant je prepričan, da bo Bratuškova ostala predsednica največje vladne stranke in bo še naprej vodila vladno koalicijo. Tudi če ne bo tako, pa poudarja, da mora biti proračun v vsakem primeru sprejet, saj je ključnega pomena za to, da »ne dobimo trojke«.

Zaupnica bo Bratuškovi dala moč na kongresu PS

Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana bodo v SD ob glasovanju za proračun »sami sebi dali zaupanje«, ker so v pogajanjih za proračun uspeli doseči, da se niso znižali socialni transferji, da se ne pogovarjajo o minimalni plači in da nedotaknjen ostaja javni sektor. Poslanci SD bodo tako zaupnico podprli, razen če se ne bi v tekom prihodnjih dni okoliščine spremenile.

Na vprašanje, ali so koalicijske vezi načete in je zato potrebno glasovanje o zaupnici, pa je odgovoril, da so koalicijske vezi od prvega dne enako načete. »V koaliciji, v kateri so čisti liberalci in čisti socialisti ter podobno, je težko delati,« je dejal. Ocenjuje pa, da bo zaupnica verjetno dala moč Bratuškovi pri nastopu na kongresu PS.

Pogumna in korektna poteza

Vodja poslancev DL Rihard Braniselj potezo predsednice razume kot korektno in pogumno, ker poslanske skupine proračuna še niso obravnavale, in v teh časih kot edino pravilno. Pojasnil je, da Bratuškova o svoji odločitvi poslancev predhodno ni obvestila, če so se o tem pogovarjali v vladi, pa ne ve.

Po besedah Branislja je proračun ključen za stabilnost države. Če ne bo sprejet, »vemo, pri čem smo«, je pristavil. Nima sicer občutka, da bi bile koalicijske vezi načete, je pa po njegovem mnenju odločitev za zaupnico dobrodošla in v smeri utrditve koalicije.

Prenapihnjene izjave

Dotaknil se je tudi napetosti v koaliciji ob pripravi proračuna in zatrdil, da so bile izjave glede morebitnih posegov v regres upokojencev prenapihnjene, saj po njegovem mnenju tega predloga nikoli ni bilo na mizi. Se pa strinja, da je iz tega očitno največ potegnila stranka DeSUS.

Tudi po mnenju vodje poslancev DeSUS Franca Jurše ni nič narobe s tem, da je predsednica napovedala vezavo zaupnice na sprejem proračuna, saj je to dokument, ki ima največjo težo. Ocenjuje pa tudi, da Bratuškova opredelitev glede proračuna potrebuje v času kandidature za predsednico PS.

Predstavili ga bodo v sredo popoldne

Jurša predloga proračuna še ni preučil, je pojasnil. Je pa po njegovih besedah predsednik DeSUS Karl Erjavec zagotovil, da je dokument med koalicijskimi partnerji usklajen.

Vlada bo predlog proračuna za prihodnje leto koalicijskim poslancem predstavila predvidoma v sredo pozno popoldne. Premierka je že napovedala, da bo proračun predstavila tudi opoziciji, predvidoma v sredo pa javnosti. Vlada bo dokument potrdila verjetno tekom tedna, a ni nujno, da na četrtkovi seji. Vsekakor pa ga bo v DZ poslala pravočasno, to je do 1. oktobra, je že zagotovil finančni minister Uroš Čufer.

V proračunu prihodnje leto dobra milijarda evrov primanjkljaja

V predlogu sprememb proračuna za leto 2014 vlada načrtuje 8,63 milijarde evrov prihodkov, kar je 221 milijonov evrov več kot v zdaj veljavnem. Odhodki se bodo povečali za 324 milijonov evrov na 9,64 milijarde evrov, s tem pa se bo primanjkljaj zvišal za skoraj 103 milijone evrov na 1,01 milijarde evrov, izhaja iz internih dokumentov vlade.

Pričakovano povečanje proračunskih prihodkov je v veliki večini posledica načrtovane uvedbe davka na nepremičnine, od katerega si vlada obeta 216 milijonov evrov proračunskih prihodkov.

Davčni prihodki so sicer prihodnje leto ocenjeni v skupni višini 6,87 milijarde evrov, kar je 17 milijonov evrov manj od načrtovanih v sprejetem proračunu za prihodnje leto in 561 milijonov evrov več, kot jih vlada predvideva pobrati z letošnjim rebalansom proračuna.

Med njimi naj bi se izplen od davkov na dohodek in dobiček znižal za 74 milijonov evrov na 1,32 milijarde evrov. Za skoraj 100 milijonov evrov na 5,14 milijarde evrov se znižujejo tudi domači davki na blago in storitve, kamor se med drugim uvrščajo davek na dodano vrednost in trošarine.

Višji izplen iz udeležbe na dobičku od premoženja ter višji prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev

Na račun davka na dodano vrednost, ki se je v letošnjem juliju zvišal, naj bi se v proračun steklo dobre tri milijarde evrov oz. 27 milijonov evrov več, kot je načrtovano zdaj. Po drugi strani se bo izplen od pobranih trošarin zmanjšal za 91 milijonov evrov na 1,56 milijarde evrov.

Od nedavčnih prihodkov naj bi država prihodnje leto v proračun dobila 11 milijonov evrov več, to je skupaj za nekaj več kot pol milijarde evrov. Največ naj bi k temu prispeval višji izplen iz udeležbe na dobičku od premoženja ter višji prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev.

Na račun prejetih sredstev iz EU se prihodki v spremembah proračuna za leto 2014 povečujejo za 210 milijonov evrov na skoraj 1,2 milijarde evrov.

Proračunski odhodki se bodo v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 324 milijone evrov in bodo znašali 9,6 milijarde evrov.

Pri tem se najbolj povečujejo tekoči transferji v sklade socialnega zavarovanja (za 188 milijonov evrov) ter javne sklade in zavode (za skupaj 117 milijonov evrov). Transferjev posameznikom in gospodinjstvom je načrtovanih 15 milijonov evrov manj oz. 1,3 milijarde evrov; znotraj tega pa se povečujejo transferji brezposelnim.

Za plače in druge izdatke zaposlenim v javnem sektorju predvidenih 14 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu

Vlada namerava najbolj varčevati pri izdatkih za blago in storitve, te namerava oklestiti za 115 milijonov na 573 milijonov evrov. Investicijski odhodki se znižujejo za 24 milijonov evrov na 662 milijonov evrov.

Za plače in druge izdatke zaposlenim v javnem sektorju je v letu 2014 predvidenih 902 milijonov evrov proračunskih sredstev, kar je 14 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu, vendar pa se znotraj tega povečujejo sredstva za delovno uspešnost.

Zadolževanje, ki se je z rebalansom letošnjega proračuna zvišalo na dobre štiri milijarde evrov, se po predlogu še dodatno povečuje, in sicer na 4,87 milijarde evrov. Odplačila dolga pa so za leto 2014 po novem predvidena v višini 3,27 milijarde evrov, povečujejo se torej za več kot 50 odstotkov.

Pregled po proračunskih uporabnikih kaže, da se bodo sredstva nevladnim zmanjšala za 3,23 milijona evrov na 51,59 milijona evrov. Največ oz. 1,41 milijona evrov se bo vzelo DZ, ki naj bi skupaj dobil 22,23 milijona evrov.

Vladni uporabniki naj bi dobili 339,21 milijona evrov sredstev več oz. skupaj 9,42 milijarde evrov, kar je nekaj več kot letos. V vladnih službah bo največ sprememb za urad za narodne skupnosti, ki naj bi dobil dobre štiri milijone evrov več, statistični urad pa dober milijon evrov manj.

Ministrstvo za notranje zadeve naj bi prejelo 9,69 milijona evrov sredstev več

Ministrstvo za finance naj bi jih prihodnje leto dobilo 343,71 milijona evrov več oz. skupaj 3,08 milijarde evrov. Davčna uprava naj bi prejela 11,91 milijona evrov manj oz. skupaj 87,24 milijona evrov. Carinska uprava naj bi prejela 6,31 milijona evrov manj oz. skupaj 50,13 milijona evrov.

Ministrstvo za notranje zadeve naj bi prejelo 9,69 milijona evrov sredstev več ali skupaj 341,60 milijona evrov. Pri tem naj bi se sredstva za policijo znižala za 21,37 milijona evrov in dosegla 280,29 milijona evrov.

Ministrstvo za zunanje zadeve naj bi dobilo 23,29 milijona evrov manj oz. skupaj 62,30 milijona evrov. Postavki politična diplomacija in konzularne storitve naj bi vzeli 15,57 milijona evrov, skupaj pa bi zanjo namenili 55,06 milijona evrov.

Ministrstvu za obrambo se sredstva od predvidenih v proračunu za leto 2014 v predlogu sprememb zmanjšujejo za 45,58 milijona evrov na 333,74 milijona evrov. Pri tem se jih 33,50 milijona evrov namerava vzeti generalštabu slovenske vojske, ki naj bi jih skupaj iz proračuna dobil 267,46 milijona evrov.

Ministrstvo za pravosodje bo po predlogu ob 65,78 milijona evrov, skupaj naj bi jih prejelo 59,21 milijona evrov. Največ ali skoraj 42 milijonov evrov naj bi izgubile splošne javne storitve in skupne administrativne službe.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa naj bi prejelo za 89,86 milijona evrov sredstev več ali skupaj skoraj 433 milijonov evrov. Za podjetništvo in konkurenčnost naj bi se namenilo 41,51 milijona evrov več ali skupaj 167,15 milijona evrov.

Sredstva ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi se povečala za 82,94 milijona evrov

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naj bi prejelo 28,28 milijona evrov sredstev manj od predvidenih ali skupaj 696,92 milijona evrov. Največ naj bi izgubili pri postavki varovanje okolja in okoljska infrastruktura, pri čemer naj bi se za 45 milijonov evrov znižala sredstva za ravnanje z odpadki.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naj bi imelo za 68,47 milijona evrov sredstev manj oz. naj bi skupaj dobilo 818,50 milijona evrov. Ob tem naj bi se sredstva direkciji za ceste znižala za 61,14 milijona evrov, večino pri postavki cestni promet in infrastruktura.

Sredstva ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi se povečala za 82,94 milijona evrov in dosegla 1,56 milijarde evrov. Največ oz. 92,44 milijona evrov več od predvidenih naj bi se jih namenilo za trg dela in delovne pogoje.

Ministrstvo za zdravje naj bi dobilo 10,30 milijona evrov manj oz. bi v letu 2014 skupaj prejelo 94,17 milijona evrov. Največ oz. 9,50 milijona evrov sredstev naj bi se vzelo pri postavki zdravstveno varstvo.

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bi se sredstva zmanjšala za 106,6 milijona evrov na 1,6 milijarde evrov. Največ bi izgubila postavka, namenjena kulturi in civilni družbi, in sicer za 159,7 milijona na 1,9 milijona evrov.

Sredstva za ministrstvo za kulturo ostajajo enaka pri 165,7 milijona evrov

Sredstva za upravne enote se po predlogu zmanjšujejo za štiri milijone na 67 milijonov evrov. Upravni enoti Ljubljana se sredstva zmanjšajo za 358.000 evrov na 8,6 milijona evrov, Upravni enoti Maribor pa za 487.000 na 3,6 milijona evrov.

Sredstva za Vrhovno sodišče RS se zvišujejo za milijon na 15 milijonov evrov, višjim in okrožnim sodiščem pa se zmanjšujejo za 11,7 milijona na 124 milijonov evrov.

Sredstva za tožilstva se znižujejo za 600.000 evrov na 16 milijonov evrov. Državno pravobranilstvo bo po novem dobilo za 600.000 evrov sredstev manj, in sicer 6,3 milijona evrov. Za delovna in socialna sodišča pa se sredstva zmanjšujejo za 300.000 evrov na 6,9 milijona evrov.