Zgodba japonskega velikana Panasonic se je začela leta 1918, ko je Konosuke Matsushita ustanovil podjetje, ki je proizvajalo nastavke za žarnice, prvi gospodinjski aparat – likalnik pa je proizvedel leta 1927. V 95 letih je Panasonic zrasel v globalnega igralca, ki je danes na borzi vreden dobrih 20 milijard dolarjev, v njegovem lastništvu pa je vrsta najuglednejših finančnih družb, med katerimi nima nobena večjega lastniškega deleža od 1,9 odstotka. V lanskem poslovnem letu, ki se je končalo z letošnjim marcem, je Panasonic ustvaril 72 milijard evrov prihodkov, kar je dvakrat več od slovenskega BDP. A tudi to je bilo za visoke standarde japonskega vodstva premalo. Prihodki so namreč na letni ravni padli za skoraj desetino, pri čemer je izguba znašala okoli šest milijard evrov. Že v letošnjem poslovnem letu so načrti precej bolj spodbudni. Ob pomoči skoraj petih milijard evrov naložb v raziskave in razvoj naj bi do konca prihodnjega marca Panasonic ustvaril več kot 74 milijard evrov prihodkov in se s približno 400 milijoni evrov čistega dobička izkopal iz izgube.
Velike upe pri tem polaga prav na divizijo aparatov, ki zajema kar 17 odstotkov vseh prihodkov. Divizija, kamor spadajo gospodinjski aparati, klime, grelci vode in številni drugi aparati, naj bi se v letošnjem poslovnem letu okrepila za dodatnih 20 odstotkov. Če je Panasonic s prodajo aparatov lani ustvaril dobrih 12 milijard evrov, bi lahko že letos ta znesek presegel 14,5 milijarde evrov, obeta pa se tudi rast čistega dobička, ki je v preteklih dveh letih vselej presegel 600 milijonov evrov. Nadaljnjo rast bo Panasonic temeljil na razvoju ekoloških izdelkov za široko potrošnjo za razvijajoče se trge na čelu s Kitajsko, kot tudi z razvojem izdelkov, usmerjenih k zadovoljevanju potreb lokalnega prebivalstva na manjših trgih, pri čemer mu bo na pomoč priskočilo tudi Gorenje. jb
