Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvih treh mesecih leta ustvarila 4,5 milijona evrov čiste izgube, skupina NLB pa je pridelala izgubo v višini 0,7 milijona evrov.
V NLB pravijo, da je poslovanje sicer boljše kot lani, a da je treba poslovanje v prvem četrtletju vzeti nekoliko z rezervo, saj je precej sezonske narave. V največji slovenski banki tako ob koncu leta pričakujejo negativen poslovni izid in to neodvisno od učinkov prenosa slabih terjatev na državno družbo za upravljanje terjatev bank oziroma t.i. slabo banko.
Banka bo morala namreč v vsakem primeru prečistiti še določen del svojega portfelja in tako oblikovati dodatne rezervacije ter oslabitve. Že nekajkrat pa so v NLB v zadnjih mesecih izrazili pričakovanje, da se bi banka prihodnje leto po večletni sanaciji posledic preteklih poslovnih odločitev lahko vrnila k dobičku.
V NLB pričakujejo, da bo prenos prve tranše terjatev na slabo banko izpeljan junija. V banki naj bi v prvi fazi prenesli terjatve v bruto vrednosti okoli 1,3 milijarde evrov in neto vrednosti približno 700 milijonov evrov. Razlika med tema številkama so že ustvarjene slabitve in rezervacije.
Skupaj naj bi NLB na slabo banko po ocenah prenesla okoli 1,9 milijarde evrov, a se bo to razjasnilo v naslednjih fazah prenosov, ki naj bi jih po vladnih napovedih izvedli še letos, večino pa pred koncem tretjega četrtletja.
Julija naj bi nato največjo slovensko banko dokapitalizirali v predvideni višini 367,2 milijona evrov. V NLB zagotavljajo, da priprave potekajo, odprto pa je še, kako se bo kapitalska krepitev izvedla.
Po prvotnem predlogu bi skupščina banke 11. junija upravo pooblastila, da v obdobju petih let poveča osnovni kapital banke za največ 367,2 milijona evrov. V ta namen bi se lahko izdalo do 44 milijonov delnic. Nove delnice bi bilo mogoče vplačati v denarju, s stvarnimi vložki ali s stvarnim prevzemom.
Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba pa predlagata, da se dokapitalizacija v višini izvede z denarnimi vložki.
Z dokapitalizacijo naj bi se po ocenah NLB najbolj kakovostni temeljni kapital banke zvišal na okoli 9,5 odstotka, v vsakem primeru pa mora biti, tako v banki, to zadnja državna dokapitalizacija.
V banki sicer ob pospravljanju za odločitvami nekdanjih uprav poudarjajo, da nosijo odgovornost za posle iz obdobja od 2002 do 2009 tisti, ki so jih odobravali, čeprav je treba njihove odločitve obravnavati v kontekstu takratnih okoliščin. Odgovornost pa v vsakem primeru sega na najvišjo raven, saj je šlo na primer pri odločitvah na tujih trgih za strateške napake, pravijo v NLB.
V NLB ugotavljajo, da je z narodnogospodarskega vidika slabo, da se z aktivnim upravljanjem slabih terjatev ni začelo že tri leta prej, je pa novo vodstvo banke s tem začelo takoj po menjavi oktobra lani. NLB je tako oblikovala enoto za nestrateške dejavnosti.
Glede prestrukturiranja podjetij so pripravili seznam 100 ključnih podjetij, pri katerih naj bi izpeljali prestrukturiranje terjatev. Ta seznam se v določeni meri prekriva s tistim, ki ga je v okviru projekta pomoči pri razdolževanju podjetij pripravila Banka Slovenije.
Vendar pa v NLB jasno poudarjajo, da mora biti odločitev glede pomoči pri prestrukturiranju na koncu pri poslovni banki in mora temeljiti na dolgoročni perspektivi in vzdržnosti teh podjetij.
Likvidnost banke ostaja robustna in večjih tveganj za zdaj ne vidijo. Je pa veliko odvisno od nadaljnjega gibanja bonitetne ocene Slovenije in nasploh finančnih ter gospodarskih razmer v državi. Za zdaj padanje ratinga Slovenije za banko še ne predstavlja večje težave.
So pa v banki zaskrbljeni, ker se tudi v prvem četrtletju predvsem zaradi padanja obrestnih prihodkov še naprej poslabšujejo poslovni izid pred rezervacijami. Ta trend traja že od leta 2007.
Pred krizo je bila ekspanzija obsega posojil glede na gibanje denarnih vlog prevelika, znova ugotavljajo v NLB, rast do leta 2008 pa preveč agresivna. To je nato vodilo v hitro poslabševanje obsega slabih posojil, slabitve in izgube. Vse skupaj je bilo treba banko od 2007 do 2012 dokapitalizirati za okoli milijardo evrov.
Ravno zato so se v banki lotili temeljite reorganizacije banke, tako na strani stroškov kot na strani pridobivanja novih poslov in povečevanja prihodkov. Celotna preobrazba banke naj bi trajala od leta in pol do dveh let.
