Kot piše Kester Eddy, avtor prispevka o Sloveniji v rubriki beyondbrics na spletni strani FT, namerava slovenska vlada prodati državne deleže v vrsti podjetij ter tako "odvrniti trojko s slovenskega praga". Vlada mora hitro urediti bančni sektor, obremenjen s sedmimi milijardami evrov slabih posojil, kar bo nevarno dvignilo primanjkljaj in dolg, pojasnjuje.
A obenem Eddy dodaja, da "so opazovalci skeptični". "Ta program je izredno ambiciozen, a mu manjka podrobnosti. Iskreno rečeno, več teh podjetij se verjetno ne bo prodalo, še posebej če sklepamo na osnovi preteklih izkušenj," nato navaja besede londonskega svetovalca Nicholasa Spira. Kot svari, je treba pred dejansko prodajo urediti še marsikaj.
Problematičen je bančni sektor
Posebej problematičen je po njegovem bančni sektor: "Slovenija ne bo sposobna pritegniti zasebnega kapitala v svoj bančni sektor, dokler ne bo vzpostavljen dokončen okvir za očiščenje tega sektorja, banke pa dokapitalizirane in očiščene svoje toksične aktive."
Eddy navaja še zagrebškega svetovalca Luko Oreškovića, vodjo raziskav pri Provectus Capital, ki prav tako meni, da je hitro očiščenje bančnega sektorja ključno za ponoven zagon slovenskega gospodarstva. Njegovo gonilo so namreč izvozno usmerjena podjetja, ki si morajo znova začeti izposojati denar, za kar pa je potreben zdrav bančni sektor.
Orešković dvomi, ali se bo Slovenija uspela držati tesnega urnika, sprašuje pa se tudi, ali se ne bodo nato le ponovile napake iz preteklosti. Slovenija je namreč že nekajkrat reševala državne banke, a je delež slabih posojil nato le še naraščal. "Seveda bi bila njihova privatizacija idealna, a v luči negotovosti se utegne izkazati za težavno," dodaja.
Različni interesi znotraj koalicije
Tako Spiro kot Orešković poleg tega opozarjata, da glede prodaje državnih deležev v podjetjih znotraj vladne koalicije vladajo različni interesi, zato se utegnejo izkazati za "stop-start" zadeve. "Pomembno je, da se zavedamo, o kateri državi govorimo. Slovenija je bila zloglasno nenaklonjena prodaji družinske srebrnine," opozarja Spiro.
Veliko prepirov bo verjetno tudi okoli vseh ostalih davkov in varčevalnih rezov, ki jih predlaga vlada, z izjemo dviga DDV, še dodaja Spiro, ki ima "neubranljiv občutek", da so prizadevanja vlade, da se izogne programu pomoči, na golem minimumu ter da jo je zadnja uspešna prodaja obveznic uspavala v "lažen občutek samozadovoljstva".
Dolžniške krize še ni konec
Die Welt medtem danes piše o ponedeljkovem zasedanju finančnih ministrov evroskupine, na katerem so govorili tudi o Sloveniji. Na jugu Evrope prihaja do določenega napredka, a evrske dolžniške krize še zdaleč ni konec. "Skrbi povzroča majhna Slovenija. Tam je treba popraviti bančni sektor," se začenja članek z naslovom Območje evra v skrbeh zaradi naslednje krizne kandidatke.
Ponedeljkova posvetovanja so, tako Die Welt, jasno pokazala, da je Slovenija pod ogromnim pritiskom, da mora ukrepati - popraviti svoj bančni sektor in načrtovane reforme prevesti v dejanja.
