"V prvi polovici leta rast ni bila to, kar smo upali, a prepričani smo, da bo v drugi polovici leta boljše," se Juncker pri tem ni vdajal pesimizmu. Kar se višine cen nafte tiče, je priznal, da "obstajajo določena tveganja", vendar je opozoril, da dejanske cene nafte ta hip niso najvišje v zgodovini - konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja so bile precej višje.

O vplivu orkana Katrina na evropsko gospodarstvo Juncker ni govoril, je pa dejal, da bo po ocenah imel "precejšen vpliv na rast ameriškega gospodarstva, in sicer od 0,5 do enega odstotka".

Kljub zaskrbljujočemu trendu pri cenah nafte pa evroskupina meni, da se države članice EU ne smejo odločiti za enostranske ukrepe za pomoč posameznim sektorjem. "Ne sme priti do zmanjševanja trošarin ali davka na dodatno vrednosti. Lahko so sprejeti ukrepi za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, nikakor pa ne ukrepi davčne narave," je bil nadvse jasen Juncker.

Tako po njegovi oceni kot tudi po oceni evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie se mora EU na naraščajoče cene nafte odzvati z mešanico ukrepov pri različnih politikah.

"Treba je varčevati z energijo in razviti njene alternativne vire," je menil Juncker in dodal, da morajo ta poziv "slišati tudi drugje po svetu, kjer je poraba precej večja kot v Evropi". Visoke cene nafte ta hip so v največji meri posledica močno povečanih potreb na Kitajskem in v Indiji.Za evroskupino so se zdaj v Manchestru sestali finančni ministri vseh 25 držav članic.