Sieva iz Šempetra pri Novi Gorici in Simit iz Kidričevega, ki sodita pod okrilje Cimosa, sta že leta 2010 preko razpisa Razvojni centri slovenskega gospodarstva dobila odobrenih skupno dobrih 36 milijonov evrov evropskih sredstev, od česar sta oba razvojna centra počrpala že dobrih 25 milijonov. Po poročanju časnika Večer je bil del opreme, ki sta jo oba razvojna centra kupovala, rabljen in obnovljen namesto nov.
Kot so za STA pojasnili v Cimosu, je novoimenovana uprava, takoj ko je bila z objavami v medijih seznanjena z indici o morebitnih nepravilnostih, ki naj bi bile storjene še v času prejšnje uprave, sprožila interno preiskavo.
S sproženo interno preiskavo je Cimos takoj seznanil pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter poslovodstvi obeh družb. Na pobudo uprave Cimosa pa so na ministrstvu tudi opravili sestanek, na katerem je Cimos izrazil namero, da morebitne nepravilnosti, ki bi bile ugotovljene v interni preiskavi, ustrezno sanira.
Preliminarne ugotovitve preiskave, s katerimi je uprava Cimosa že seznanila ministrstvo, so potrdile, da je v zvezi z dobavami določene opreme družbam Sieva in Simit, ki so bile opravljene še v času prejšnje uprave Cimosa, prišlo do odstopanja od pogojev javnega razpisa, saj nekatera oprema ni bila nova, temveč rabljena, so pojasnili v koprski družbi.
Kot so dodali, so ministrstvo zaprosili za ustrezno rešitev, ki bo omogočila nadaljevanje aktivnosti v obeh družbah v skladu z javnim razpisom.
STA se je po pojasnila glede nadaljnjih ukrepov obrnila tudi na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na odgovore pa še čakamo.
Sicer pa Cimos po današnjih navedbah časnika Finance še ni prejel likvidnostnega posojila, za najem katerega mu je vlada že konec maja dodelila državno poroštvo v višini 35 milijonov evrov, kar je v začetku meseca začasno odobrila tudi Evropska komisija. To skrbi tudi predstavnike največjih kupcev (družbe BMW, HTT, PSA in Ford), saj bi se zaradi likvidnostnih težav lahko ustavila proizvodnja. Kupci sicer Cimos še naprej podpirajo, je po navedbah Financ po sredinem srečanju z upravo Cimosa povedal predstavnik kupcev Emmanuel Abba.
V skladu s sporazumom o sanaciji Cimosa naj bi država jamčila za 35 milijonov evrov likvidnostnega posojila, ki ga morajo dati banke upnice in lastniki. Modra zavarovalnica in DSU sta junija nakazala 6,5 milijona evrov, na banke pa še čakajo. Slednje po poročanju Financ čakajo na posojilne pogodbe, na medupniški sporazum, ki ga morajo podpisati banke in lastniki, ter na poroštvene izjave, ki jih morajo podpisati banke in država.
Zatikalo naj bi se zaradi finančnega ministra Uroša Čuferja, ki da pošilja nove pripombe k dokumentom, še navaja časnik. Na ministrstvu za finance so za časnik pojasnili, da osnutek poroštvene pogodbe še usklajujejo, da pa si prizadevajo, da se zadeve kar najhitreje končajo.
