Čeprav so v Adrii Airways načrtovali, da bodo minulo leto končali s čistim dobičkom, je družba ustvarila nekaj več kot tri milijone evrov čiste izgube. Kako so posamezni doseženi rezultati lani odstopali od načrtov in zakaj, v Adrii ne razkrivajo. Edini podatek, ki so ga pripravljeni primerjati z načrti, je namreč zasedenost kabine, s katero so presegli načrte. Ali so hkrati dejansko dosegli tudi načrtovano, več kot triodstotno rast kupona oziroma dobičkonosnosti na potnika, je še eno vprašanje, na katerega v družbi, ki je v več kot 70-odstotni lasti države, niso pripravljeni odgovoriti. Tudi vprašanja o tem, kam so se izgubili prihranki, ki so jih Adrii prinesli ukrepi, sprejeti v letu 2012, in kje so se porazgubili pozitivni učinki ugodnejšega razmerja med evrom in dolarjem ter nižjih cen goriva, jim očitno niso najbolj pogodu.
Zaposlenim plače v obrokih
Rast čistih prihodkov od prodaje za 1,2 odstotka, 2,9-odstotna rast prihodka od prevoza potnikov v rednem prometu, 1,6 odstotka nižji stroški materiala in 6,7 odstotka nižji stroški storitev. To so načrtovani finančni kazalniki, ki naj bi jih Adria Airways dosegla v minulem letu. »Načrtujemo, da bomo leto 2013 končali z dobičkom,« je predsednik uprave Mark Anžur še zapisal v letnem poročilu za leto 2012.
Anžur, ki je vodenje Adrie prevzel decembra 2012, je bil še sredi lanskega leta prepričan, da bo družba leto 2013 končala z dobičkom, in to ne glede na izid načrtovane prodaje premoženja. Če bi jim uspelo še to, pa po njegovih zagotovilih v letošnji zimi tudi likvidnostnega posojila ne bi potrebovali. Večji del premoženja (hangarje, delavnice in letališko ploščad) jim je uspelo prodati, in sicer Aerodromu Ljubljana, ki je za nakup odštel okoli štiri milijone evrov. Pred tem so poleti prodali še letalo CRJ 200, vendar se Adria likvidnostim težavam v letošnji zimi očitno kljub temu ni ognila.
Zaposleni v Adrii Airways, ki jo je država leta 2011 dokapitalizirala s 50 milijoni evrov, so namreč februarja že drugi mesec zapored plače dobili izplačane v več delih. A če so januarja dlje čakali le na nekaj odstotkov decembrske plače, jim je Adria po neuradnih informacijah z zamudo nakazala kar polovico januarske plače. V Adrii so pojasnili, da se z zaposlenimi vsako zimo dogovorijo »o načinu in roku izplačila plač«, vprašanja o morebitnih likvidnostnih težavah pa preslišali. Kako je prodaja premoženja sicer vplivala na poslovni rezultat Adrie, v družbi prav tako ne pojasnjujejo.
Milijonski prihranki pri ceni nafte...
Čista izguba Adrie v višini 3,1 milijona evrov je ob nekaj manj kot pol milijona evrov dobička iz poslovanja sicer še vedno za 7,7 milijona evrov boljši rezultat, kot ga je družba dosegla v letu 2012. Vendar sta poslovanje družbe v letu 2012, kot je v letno poročilo zapisal Anžur, močno (negativno) zaznamovala dva dejavnika, na katera Adria nima vpliva, to sta tečaj evra v primerjavi z dolarjem in cena nafte. Prav ta dejavnika pa bi morala lani pozitivno vplivati na poslovanje družbe, saj se je vrednost evra okrepila, cene nafte pa so se znižale, poleg tega je Adria opravila za 5,1 odstotka manj letov. Že lani novembra so v Adrii pojasnili, da so zaradi nižjih cen nafte in ugodnega tečaja med evrom in dolarjem pri gorivu privarčevali 1,7 milijona evrov. Pri isti porabi goriva kot leto prej naj bi prihranek znašal še enkrat toliko. V dolarjih plačuje Adria poleg goriva tudi večino preostalih storitev, na katere je ugodno menjalno razmerje prav tako vplivalo pozitivno.
V Adrii pojasnjujejo, da so do konca leta 2013 uspešno izvedli veliko ukrepov poslovnega prestrukturiranja, ki so prispevali k izjemno pozitivnemu poslovanju družbe, koliko teh ukrepov so dejansko uvedli v minulem letu, pa ne pojasnjujejo. Spomnimo, da je Adria že aprila 2012 uvedla vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja, ki so do konca leta bruto dobiček iz poslovanja glede na leto 2011 izboljšali za deset milijonov evrov. V minulem letu bi morali imeti ukrepi, sprejeti spomladi 2012, kot je v letnem poročilu za leto 2012 napovedal Anžur, še večji pozitivni vpliv, saj so veljali vse leto, poleg tega pa bi se morali v lanskem letu poznati še učinki dodatnih ukrepov, o katerih so se pogodili v letu 2012 in ki so jih uveljavili z začetkom leta 2013, kot so nižje najemnine za letala, nižji stroški operacij na letališčih in nižji stroški dela, ki so sledili zmanjšanju števila zaposlenih.
... dva milijona odneslo poslovno okolje v Sloveniji?
Glede na pogoje, ob katerih je Adria vstopila v poslovno leto 2013, in glede na ugodnejše zunanje dejavnike, ki jih je bila deležna, se postavlja vprašanje, kaj natanko je povzročilo čisto izgubo ob koncu leta. V družbi pravijo, da je na poslovanje negativno vplivalo tudi »poslovno okolje v Sloveniji«, in ta negativni vpliv so ocenili na dva milijona evrov. Razlogi za izgubo, ki jih navajajo v Adrii, so še »enkratni učinki, večinoma povezani s poslovanjem v preteklosti«, med katerimi izpostavljajo »negativni vpliv prodaje dela premoženja pod knjigovodsko vrednostjo, odškodnine ob vračilu najetega sredstva in dodatne obveznosti iz naslova potencialnih obveznosti«. Pri slednjem gre za morebitne odškodnine, ki jih bo morala Adria izplačati zaposlenim oziroma nekdanjim zaposlenim, ki so zoper Adrio vložili tožbe zaradi delovnopravnih sporov. Vendar je imela Adria že konec leta 2012 oblikovanih za milijon evrov rezervacij za tožbe iz naslova delovnopravnih sporov, za koliko so te povečali v minulem letu, pa ni znano. V Adrii prav tako ne želijo pojasniti, za kaj natančno gre pri prodaji premoženja pod knjigovodsko vrednostjo, tako kot ne želijo pojasniti, koliko stroškov so družbi v minulem letu povzročile izplačane odpravnine.
Kot izhaja iz letnega poročila, naj bi Adrio lani bremenil strošek v višini skoraj 580.000 evrov za odpravnine za leto 2012, ko je družbo zapustilo nekaj manj kot 30 zaposlenih, a med njimi z odpravnino noben pilot, ki imajo najvišje plače. Koliko odpravnin so lani dejansko izplačali, v družbi ne razkrivajo, so pa že pred časom pojasnili, da več kot leto prej. Levji delež naj bi k rasti prispevale jeseni izplačane odpravnine okoli desetim pilotom, ki naj bi se gibale med 70.000 in 100.000 in več evri. Vendar je Adria letos zaradi spremenjenega načrta letov objavila nov razpis za kopilote, in kot so pojasnili v družbi, naj bi zaposlili štiri. »Strošek dela je na tak način še vedno občutno znižan,« poudarjajo v Adrii, ki kandidatom zagotavljajo tudi nadaljnje usposabljanje. Šolanje enega pilota stane okoli 35.000 evrov.
