Ekonomski vzdržnosti 1,45 milijarde evrov vrednega projekta Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) grozi nov, morda celo odločilni udarec.

Vse več je namreč znamenj, da bo lignit, ki ga bodo v Šoštanju po zagonu novega bloka v letu 2015 kupovali od Premogovnika Velenje, precej dražji od prvotnih načrtov. Spomnimo, vsi investicijski programi, ki so jih v TEŠ spisali v zadnjih letih, so ceno lignita določali pri 2,25 evra na gigajoul. TEŠ se je k sklenitvi pogodbe s premogovnikom o dolgoročni dobavi lignita po tej ceni zavezala tudi v pogodbi o ureditvi razmerij, ki jo je novembra lani podpisala z vlado. Ta je bila ključni pogoj za odobritev 440 milijonov evrov vrednega državnega poroštva za projekt. Pri tem velja opozoriti, da TEŠ že več mesecev krši najmanj eno zavezo iz te pogodbe, ki sta jo v imenu vlade podpisala nekdanja ministra Janez Šušteršič (finance) in Zvonko Černač (infrastruktura). Po njej namreč končna vrednost projekta ne sme presegati 1,3 milijarde evrov, a je ta že zdaj za skoraj 150 milijonov evrov višja. Na ministrstvu za finance so nam pojasnila obljubili za danes.

Bo Košorok vlado zaprosil za daljši rok?

Da bo cena premoga zelo verjetno višja, so včeraj prvič uradno potrdili tudi v Holdingu slovenske elektrarne (HSE). Tam v teh dneh s TEŠ usklajujejo novo, šesto različico investicijskega programa za blok 6, ki ga morajo vladi poslati do danes. »Zagotovila, da bo cena res znašala toliko, kot napovedujejo v TEŠ, od Premogovnika Velenje še nisem dobil,« je včeraj dejal generalni direktor holdinga Blaž Košorok. Pri tem ni izključil možnosti, da bo HSE zaradi zapletov s ceno premoga prosil vlado za podaljšanje roka.

Prav cena lignita, o kateri so na ponedeljkovi seji v Ljubljani govorili tudi nadzorniki premogovnika, je eden ključnih vhodnih podatkov, na katerem stoji ali pade ekonomika TEŠ6. Že zadnji veljavni investicijski načrt namreč razkriva, da bi ob petinski podražitvi premoga (na 2,7 evra na gigajoul) neto sedanja vrednost investicije, ki je kazalnik njene donosnosti, zašla krepko v rdeče številke.

Toda cena premoga, ki bi morala do zagona bloka 6 v letu 2015 postopoma padati, se je lani na poti med Velenjem in Šoštanjem celo dvignila. Čeprav je bila za leto 2012 sprva določena pri 2,56 evra na gigajoul, so jo v HSE februarja letos z aneksom dvignili na 2,67 evra. Dodatna težava je, da je Premogovnik Velenje navkljub ceni, ki je še vedno krepko višja od načrtovane, v vse večjih finančnih in likvidnostnih težavah. Z bankami se dogovarja o reprogramu večjega dela posojil, ki zapadejo letos. Kljub drugačnim zagotovilom, ki jih je v zadnjem letu dni javno dajal prvi mož Premogovnika Velenje (PV) Milan Medved, je zdaj bolj ali manj jasno, da družba opaznega znižanja cene lignita, ki bi ji oklestil prihodke, finančno ne bi preživela.

Težavam pri TEŠ 6 ni videti konca

To so očitno naposled ugotovili tudi v HSE. »Zahtevam ustrezna jamstva in zagotovila. Pred vlado ne morem zagovarjati nekaj, v kar ne verjamem. Mogoče nam bo uspelo narediti konec mitu, da je obljubljena cena premoga dosegljiva, in bomo začeli reševati težave, ki so tu že več let,« je dejal Košorok. Tudi prvi nadzornik premogovnika Marjan Ravnikar včeraj ni neposredno odgovoril na vprašanje o lignitu: »Cena 2,25 evra na gigajoul je dosegljiva, a le, če bo družba izpeljala ukrepe finančne in poslovne sanacije ter nekatere investicije.«

Vendar premog še zdaleč ni edina težava, ki jo ima HSE s pripravo novega investicijskega programa za TEŠ6. Po naših podatkih je bilo namreč še do včeraj, ko so se na to temo sestali nadzorniki TEŠ, odprtih še več postavk, med drugim tudi projekcije poslovanja elektrarne v letih po začetku obratovanja bloka 6. Za nameček je projekt TEŠ6 že zdaj padel na dveh preostalih ključnih tveganjih, ki jih omenja zadnji veljavni investicijski program: vrednosti investicije, ki je zadnjih sedem let krepko prekoračila prvotno načrtovanih 650 milijonov evrov, in lastni ceni električne energije. Ta je krepko višja od trenutne tržne cene, kar pomeni, da bi nova elektrarno ob obratovanju proizvajala večdesetmilijonsko izgubo, ki bi jo moral pokrivati HSE.