Slovenski del projekta Južni tok se lahko že v prihodnjih mesecih znajde pod vprašajem.
Na traso plinovoda, ki bo nahajališča zemeljskega plina v Sibiriji prek Črnega morja, Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije povezoval z Italijo, se je pred dnevi tudi uradno priključila Avstrija. To močno povečuje tveganje, da bi lahko Gazprom še pred začetkom gradnje plinovoda iz projekta izpustil Slovenijo. Madžarska in Italija tako po najnovejših načrtih Rusov ne bi bili povezani le prek enega kraka plinovoda, ki bi potekal skozi Slovenijo, ampak dveh. Tudi zato se odpira vprašanje, ali se Gazpromu v tem primeru sploh splača sodelovati pri gradnji tranzitne povezave skozi Slovenijo, ki bi stala milijardo evrov. Že z manjšimi dograditvami omrežja bi namreč lahko Gazprom večino plina, ki bi v Avstrijo prišel iz Madžarske, preusmeril v cevi že obstoječega transavstrijskega plinovoda.
Ta plinsko vozlišče v Baumgartnu pri Dunaju povezuje z Italijo. Zagotovo drži, da Rusi dveh povezav proti Italiji – če odštejemo politične in geostrateške razloge – ne potrebujejo. Po obeh ceveh bi lahko namreč v Italijo dobavili kar okrog 75 milijard kubičnih metrov plina na leto, kar za trikrat presega napovedano začetno zmogljivost Južnega toka. To je tudi skoraj polovica celotne količine plina, ki jo je Gazprom lani dobavil v evropske države.
Da se Avstrija, ki je meddržavni sporazum o gradnji Južnega toka z Rusijo podpisala že leta 2010, a se je nato iz projekta umaknila, vanj vrača, sta v torek na Dunaju potrdila prvi mož Gazproma Aleksej Miller in predsednik uprave OMV Gerhard Roiss.
O politični teži Millerjevega obiska v Avstriji veliko pove podatek, da ga je v času, ko je diplomatska vojna med EU in Rusijo zaradi ukrajinske krize na vrhuncu, sprejel tudi minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner. To nakazuje, da so v Gazpromu od avstrijske vlade očitno dobili tudi zagotovila, da se bo ta trudila obiti pravne ovire, povezane z evropsko energetsko zakonodajo, ki jih Rusom pri Južnem toku postavlja Bruselj.
Ne gre pozabiti še na nekaj drugih dejstev, Avstrija in Rusija sta tako še iz časa hladne vojne dolgoletna partnerja na področju energetike. Naključno ali ne, je Gazprom, ki je tridesetodstotni lastnik vozlišča v Baumgartnu, konec lanskega leta OMV – ne pa tudi nekaterim drugim partnerjem – odobril popuste na obstoječe dolgoročne pogodbe o dobavi plina. Drugače kot leta 2010 Avstrijo tokrat precej bolj zanima sodelovanje pri Južnem toku. Gazprom ji plin dobavlja prek politično nestabilne Ukrajine. Obenem je pred časom dokončno padel v vodo tudi konkurenčni plinovod Nabucco, ki bi Avstrijo prek Madžarske, Romunije in Bolgarije povezal s Turčijo, saj je ostal brez predvidenega vira plina iz Azerbejdžana.
Umik Gazproma, če bo Slovenija sledila Bruslju?
Vse to postavlja v težji položaj Slovenijo, saj ji v pogajanjih z Rusi jemlje iz rok najmočnejšo karto. Nesporno je, da so v Gazpromu že skoraj leto dni bolj ali manj odkrito nezadovoljni s hitrostjo in načinom vodenja projekta v naši državi. A res je tudi, da Rusi do zdaj niso imeli izbire. Slovenija je bila ključni člen na trasi do Italije. Brez naše države je Gazpromu ostala na voljo le načrtovana podmorska povezava med Grčijo in jugom Italije. Z vključitvijo Avstrije je naša država v očeh Moskve za projekt Južni tok čez noč postala pogrešljiva. Poudariti sicer velja, da uradne potrditve informacij o možnem ruskem umiku iz projekta Južni tok ni. Miller je tudi v torek na Dunaju omenjal, da »bodo v Gazpromu možnosti sodelovanja z Avstrijo preučevali skupaj s pripravo na gradnjo plinovoda v Sloveniji«. A dogovor z Avstrijo časovno sovpada s pogovori med Plinovodi in Gazpromom o hitrosti in poteku nadaljevanja projekta. In prav ti bi lahko nakazali, kateri od obeh držav – Avstriji ali Sloveniji – bodo Rusi v prihodnjih mesecih dali prednost.
Kot smo že poročali, je jabolko spora med Slovenijo in Gazpromom (ne)upoštevanje evropske zakonodaje, natančneje plinske direktive iz leta 2009. Ta določa, da morajo lastniki plinovodne infrastrukture na območju EU (v slovenskem primeru podjetje Južni tok Slovenija, ki sta ga ustanovila Gazprom in družba Plinovodi) dostop do nje pod preglednimi pogoji omogočiti tudi preostalim igralcem na trgu. V Plinovodih, ki jih vodi Marjan Eberlinc, vztrajajo, da začetka gradnje Južnega toka ne bo, dokler Bruselj projektu ne odobri statusa tako imenovane izjeme. Temu nasprotujejo v Gazpromu. Prost dostop drugih igralcev do Južnega toka bi po njihovem porušil ekonomiko naložbe. Prav tako vedo, da plinovod za odobritev statusa izjeme nima resnejših možnosti. V Bruslju bodo namreč storili vse, da se gradnja prepreči.
Slovenija pod pritiskom Bruslja, Avstrija očitno ne
Tudi zato so v Moskvi od vrhov slovenske politike že pred časom želeli slišati zagotovilo, da bo Slovenija začela gradnjo plinovoda na svojem ozemlju in se o njegovem statusu z Brusljem dogovorila šele naknadno. Tega očitno ni dobila. To je postalo jasno decembra lani, ko predsednice vlade Alenke Bratušek ob obisku v Rusiji ni sprejel njen predsednik Vladimir Putin. Za nameček se je Slovenija v zadnjih mesecih znašla pod silovitim pritiskom evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettingerja. Ta je državam članicam, ki sodelujejo pri plinovodu Južni tok, tudi Sloveniji, odkrito zagrozil, da jih čaka postopek pred sodiščem EU in izguba dela evropskih sredstev, če projekta začasno ne zamrznejo.
V Gazpromu naj bi bili nezadovoljni tudi z Eberlincem, ki je februarja – sredi diplomatske igre živcev – dobil nov mandat na čelu Plinovodov. Motilo naj bi jih, da projekt dejansko izvajajo Plinovodi in ne – kot v drugih državah – skupno podjetje, v katerem ima delež Gazprom. Eberlinc naj bi po njihovem vso pozornost usmerjal le umeščanju novega plinovoda v prostor in slepo ubogal evropske predpise. A viri blizu Plinovodov žogico vračajo Rusom. Ti kljub zavezam, ki so jih dali, še vedno niso predložili pogodbe o transportu plina skozi cevi Južnega toka. Ta pa je ključnega pomena za nadaljnje korake, predvsem za pogovore s financerji. Eberlinc za komentar v petek ni bil dosegljiv, prav tako nam odziva ni uspelo dobiti v Gazpromovi službi za odnose z javnostmi.
