Tuje banke zmagale v boju za depozite

Dve milijardi evrov iz domačih v tuje banke

Doslej objavljena letna poročila razkrivajo, da je bankam v večinski tuji lasti lani naposled uspelo doseči to, za kar so si prizadevale zlasti zadnja tri leta. Obseg depozitov jim je namreč uspelo povečati do te mere, da so lahko svojim matičnim bankam odplačale večji del posojil, s katerimi so doslej financirale svoje posle.

Samo od konca leta 2010 je SKB, Unicredit banki, Banki Koper in Sberbank obseg depozitov nebančnih strank uspelo povečati kar za 1,6 milijarde evrov, od tega samo lani za skoraj 600 milijonov evrov. Daleč najuspešnejša je bila v minulem letu Sberbank, ki je obseg depozitov povečala kar za 174 milijonov evrov oziroma za visokih 30 odstotkov. Za okoli 170 milijonov evrov sta obseg depozitov lani povečali tudi nekajkrat večji SKB in Banka Koper, medtem ko so jih v Unicreditu povečali za slabih 50 milijonov evrov. Pri tem ne gre zanemariti, da se je lani obseg depozitov – brez upoštevanja depozitov države – zvišal za zgolj 60 milijonov evrov, na 22,55 milijarde evrov.

Od stotih evrov depozitov v slovenskem bančnem sektorju jih je tako pri NLB še nekaj več kot 25, Nova KBM ima še 10,5-odstotni tržni delež, Abanka pa okoli 8,4-odstotnega. Na drugi strani sta SKB in Banka Koper svoj tržni delež pri depozitnih vlogah zvišali že na 7,6 oziroma 7,4 odstotka, Unicredit pa na slabih šest odstotkov. Toda novopridobljenih depozitov banke v večinski tuji lasti niso uporabile za kreditiranje slovenskih gospodinjstev in podjetij. Z izjemo Sberbank, ki je depozite praktično v celoti prelila v nova posojila, so Unicredit, SKB in Banka Koper obseg posojil nebančnim strankam znižale, in sicer skupaj za več kot 800 milijonov evrov.

Zaradi visokih oslabitev in prenosa slabih terjatev na DUTB so se lani bistveno spremenili tržni deleži bank po višini posojil nebančnim strankam. Največja domača banka ima tako pri danih posojilih le še 22-odstotni tržni delež, medtem ko sta se SKB in Unicredit z okoli osemodstotnim tržnim deležem povzpeli na mesto druge oziroma tretje največje banke in tako prehiteli Novo KBM in Abanko Vipo. Ti sta imeli konec lanskega leta le še za 1,8 milijarde evrov posojil nebančnim strankam, kar je približno toliko kot pred osmimi leti in le nekaj več kot Banka Koper.

Z dobičkom zgolj SID banka, Banka Koper in Sberbank

Vse slovenske banke so lani po podatkih Banke Slovenije skupaj ustvarile kar 3,5 milijarde evrov čiste izgube, od tega 1,54 milijarde evrov NLB, 657 milijonov evrov Nova KBM, 309 milijonov evrov Abanka Vipa, 126 milijonov evrov Banka Celje, 116 milijonov evrov Gorenjska banka, Poštna banka Slovenije le nekaj manj kot 60 milijonov evrov, Deželna banka Slovenije pa je leto končala s 17 milijoni evrov čiste izgube. Probanka in Factor banka v likvidaciji sta skupno ustvarili več kot 560 milijonov evrov čiste izgube. Slabih 40 milijonov evrov izgube je ustvarila tudi banka Unicredit, 33 milijonov evrov banka Raiffeisen, 32 milijonov evrov SKB in slabih 14 milijonov evrov Sparkasse. Na drugi strani je SID banka kljub visokim oslabitvam leto končala s skoraj petimi milijoni evrov čistega dobička, Banka Koper je ustvarila 2,5 milijona evrov, Sberbank pa nekaj več kot milijon evrov. Omenjene tri banke so tudi edine, ki so lansko leto končale z dobičkom.

Kako je lani poslovala BKS, še ni znano, saj še ni objavila lanskoletnih rezultatov. Svojih bilanc ni objavila niti Hypo banka, ki jo je morala lani znova reševati njena avstrijska lastnica. V banki Hypo so tako lani izvedli dve dokapitalizaciji v skupni višini 68 milijonov evrov, pri čemer so kar za 320 milijonov evrov slabih posojil in nasedlih naložb prenesli na interno slabo banko v Celovec. Podoben manever so izvedli že konec leta 2011, ko sta Hypo banka in Hypo Leasing iz svojih bilanc umaknili vsaka za okoli četrt milijarde evrov slabih terjatev. Letos naj bi avstrijska bančna skupina potrebovala še 3,6 milijarde evrov svežih sredstev. Tudi v avstrijski bančni skupini Raiffeisen so lani pohiteli in svojo slovensko hčerinsko banko dokapitalizirali s 40 milijoni evrov.