Po propadu večine največjih slovenskih lesnih podjetij se je na robu prepada znašel še cerkniški Brest – pohištvo. Zato je bilo podjetje prisiljeno zaprositi za državno pomoč za prestrukturiranje.
Za odobritev dolgoročnega posojila v višini 1,8 milijona evrov je Brest državo zaprosil že lani avgusta, so naše informacije potrdili na ministrstvu za gospodarstvo. Družba dano posojilo namerava zavarovati s svojimi nepremičninami, prelaga pa tudi dvoletni moratorij na odplačilo glavnice. Na zahtevo gospodarskega ministrstva in medresorske komisije je Brest vlogo za državno pomoč od lani dopolnjeval, gradivo za sejo vlade, ki bo odločala o državni pomoči, pa je trenutno v medresorskem usklajevanju.
Težave Bresta, v katerem 80-odstotni lastniški delež prek podjetja Finstro obvladuje Mitja Strohsack skupaj s svojo družino, se kopičijo že vrsto let. Rdeči alarm je zazvonil leta 2012, ko je švedski proizvajalec pohištva Ikea proizvodnjo iz Bresta preselil na Poljsko. Ker se je vodstvo družbe zavedalo, da jim obstoječe proizvodne zmogljivosti za masovno proizvodnjo po odhodu Ikee še zdaleč ne bo uspelo zapolniti, so se leta 2012 začeli ukvarjati še z drugimi projekti.
Eden od teh je razgradnja in reciklaža ter ponovna uporaba lesnih izdelkov in lesnega materiala. Poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da vodstvo družbe v svojih načrtih očitno ni predvidelo, da številni Slovenci stare omare, namesto da bi jih vozili na odpad, shranjujejo v kleti, zato naj projekt ne bi zaživel v polni meri. Strohsackovi ekipi pa se po zatrjevanju naših virov načrti niso izšli niti pri drugem projektu. Gre za vzpostavitev laboratorija za analizo mehanskih lastnosti odpadnega lesnega materiala ter novorazvitih materialov in izdelkov. V ta namen je družba kupila laboratorijsko opremo in zanjo odštela od 300.000 do 400.000 evrov, nakup pa po naših podatkih financirala s posojili.
Kako je lani posloval Brest, še ni znano. Od nastopa krize leta 2008 do leta 2012 so se prihodki družbe prepolovili. Medtem ko je Brest še leta 2008 dosegel 455.000 čistega dobička, je leta 2012 pridelal skoraj 1,5 milijona evrov izgube. V primerjavi s številnimi prezadolženimi podjetji, ki se v brezizhodnem položaju obračajo po pomoč na vlado, ima družba po zadnjih javno dostopnih podatkih od vseh sredstev v višini 10,8 milijona evrov le približno polovico dolžniškega kapitala. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je podjetje sicer davčni dolžnik, pri čemer Dursu dolguje od 50.000 do 100.000 evrov. Na to, ali zaposlenim redno plačujejo plače in prispevke, ter tudi na druga vprašanja Strohsack včeraj ni odgovoril.
Brest – pohištvo je sicer skoraj četrtinski lastnik Velane, Strohsack pa član njenega nadzornega sveta. Velana, ki je skorajda nezadolženo podjetje, ima v lasti številne nepremičnine, med drugim 18.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je bil načrtovan kompleks Šmartinka. Brest je tudi četrtinski lastnik Šport hotela Pokljuka in desetodstotni lastnik Inštituta za lesarstvo in trajnostni razvoj.
