NLB je imela konec lanskega leta po podatkih, izračunanih na osnovi javno objavljenih podatkov, 25,33-odstotni tržni delež, medtem ko je ta po podatkih Banke Slovenije leta 2009 dosegal 30,30 odstotka. V letu 2010 je padel na 27,53 odstotka, predlani na 26,71 odstotka.
Na drugem mestu je prav tako državna NKBM, katere tržni delež v zadnjih letih vztraja pri nekaj pod 10 odstotki. Ta je leta 2010 dosegal 9,57 odstotka, predlani narasel na 9,90 odstotka, konec lanskega leta pa padel spet na 9,57 odstotka.
Na tretje mesto se je lani prebila SID banka, ki pa ni klasična oz. poslovna banka. Gre za izvozno in razvojno banko v državni lasti, ustanovljeno z namenom zavarovanja in financiranja izvoza slovenskih podjetij. Lani je dosegla nekaj nad 9,02-odstotni tržni delež, leta 2010 je ta znašel 7,75 odstotka.
Med poslovnimi bankami na tretjem mestu vztraja Abanka Vipa, ki je prav tako v posredni državni lasti. Lani je dosegla 7,93-odstotni tržni delež, medtem ko je ta predlani dosegal 8,67 odstotka, leto prej pa 9,06 odstotka.
Na lestvici sledita dve banki v tuji lasti. Unicredit banka v lasti skupine Unicredit Group vztraja na petem mestu. Tržni delež se je s 5,96 odstotka leta 2010 zvišal na 6,21 odstotka konec lanskega leta. SKB banka v lasti francoske Societe General Group pa ga je povečala s 5,36 odstotka na 5,72 odstotka.
Banka Koper v lasti italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo je lani prehitela Banko Celje, ki sodi v skupino NLB. Banka Koper je povečala tržni delež s 4,50 odstotka v letu 2010 na 5,11 odstotka v letu 2012. Medtem ga je Banka Celje (podobno kot NLB in Abanka) znižala s 5,17 odstotka na 5,01 odstotka.
Hypo Alpe Adria bank v avstrijski lasti je edina tuja banka, ki je v obdobju 2010 do 2012 znižala tržni delež. Ta je padel 4,35 odstotka na 4,19-odstotnega.
Gorenjska banka je vseskozi na 10. mestu. Njen tržni delež je leta 2011 presegel štiri odstotke, nato pa se konec lanskega leta vrnil na raven iz leta 2010, to je na 3,95 odstotka.
Sledile so tuje banke, ki so tržni delež povečale. Raiffeisen banka iz avstrijske bančne skupine Raiffeisen Bank International ga je zvišala z 2,78 odstotka na 3,13 odstotka, Sberbank banka iz ruske skupine Sberbank, ki je prevzela avstrijsko Volksbank, z 1,86 odstotka na 2,95 odstotka ter Sparkasse v avstrijski lasti z 2,19 odstotka na 2,43 odstotka.
Od 14. do 17. mesta naprej so se uvrstile domače banke. Probanka je tržni delež znižala z 2,57 odstotka na 2,27 odstotka, Factor banki je narasel z 2,16 odstotka na 2,27 odstotka, Deželni banki Slovenije padel z 1,95 odstotka na 1,91 odstotka, Poštni banki Slovenije pa narasel z 1,63 odstotka na 1,76 odstotka.
Vse tri delujoče hranilnice so v omenjenih letih pokrivale manj kot odstotek trga. Delavska hranilnica je tržni delež zvišala z 0,51 odstotka na 0,74 odstotka, Hranilnica Lon z 0,31 odstotka na 0,45 odstotka, Hranilnica Vipava pa ga ohranja pri 0,06 odstotka.
