Manj kot pol leta po bančni dokapitalizaciji Trimo znova hodi nevarno po robu insolventnosti. Čeprav je bilo že decembra lani znano, da Trimo potrebuje več kot 20 milijonov evrov dodatnega kapitala, so banke v njegov kapital tedaj pretvorile za vsega štiri milijone evrov posojil. Toda s tem so Trimo zgolj začasno rešile insolventnosti.
Uprava Trima bo po neuradnih informacijah že v naslednjih dneh sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o novi dokapitalizaciji. Podrobnosti za zdaj še niso znane, po neuradnih informacijah pa naj bi banke v kapital Trima pretvorile za med 15 in 20 milijoni evrov od skupno okoli 60 milijonov evrov posojil. Katere banke bodo pri dokapitalizaciji sodelovale in koliko kapitala bo posamezna banka zagotovila Trimu, za zdaj še ni znano. Podobno kot lani pa se znova zapleta pri dogovarjanju med bankami, ki so financirale različne finančne naložbe, in bankami, ki so financirale osnovno dejavnost. Slednje naj bi pričakovale, da bo njihov prispevek pri sanaciji nižji, saj so Trimo v finančne težave pahnila predvsem posojila menedžerski družbi Trimo Investments, naložba v delnice Probanke in izvedeni finančni instrumenti, s katerimi so se v družbi neuspešno zavarovali pred padcem vrednosti švicarskega franka.
Po neuradnih informacijah naj bi se za rešitev Trima bistveno bolj vneto prizadevale državne banke, torej NLB, Abanka, SID banka, Nova KBM in Probanka, ki pa imajo brez sodelovanja bank v večinski tuji lasti zvezane roke. Če bi Trimu dodaten kapital zagotovile le državne banke, bi namreč to lahko predstavljalo nedovoljeno državno pomoč. Tudi pri lanski dokapitalizaciji so tuje banke nase prevzele le manjši del bremena, saj Unicredit pri dokapitalizaciji ni sodelovala, SKB, Raiffeisen in Banka Koper pa so skupaj zagotovile zgolj slabih 800.000 evrov.
Toda bistveno večji problem kot prezadolženost za Trimo predstavlja premajhen obseg obratnega kapitala. Pomanjkanje likvidnostnih sredstev vedno bolj negativno vpliva tudi na proizvodnjo Trima, ki naj bi sicer imel zagotovljenih dovolj naročil. Kot pojasnjujejo v družbi, so v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarili pozitiven dobiček iz poslovanja, pri najbolj donosnem programu modularnih fasadnih sistemov Qbiss One pa so sklenili za 50 odstotkov več pogodb kot v enakem lanskem obdobju. Banke so se sicer že v začetku leta zavezale, da mu bodo zagotovile sedem milijonov evrov garancij, pri čemer naj bi šlo zlasti za garancije za dobavo potrebnih surovin. Po pojasnilih predsednika nadzornega sveta Trima Bogdana Topiča so banke doslej izdale za vsega 2,2 milijona evrov garancij, medtem ko so jim v Trimu predlagali za okoli 4,5 milijona evrov. Zakaj se garancije ne sproščajo v dogovorjeni višini, Topič ni želel komentirati. Doslej sta Trimu garancije zagotovili zlasti NLB in Abanka, medtem ko naj bi banke v večinski tuji lasti še vedno odlašale.
Bančni dogovori v zadnjih dneh že intenzivno potekajo, bankirji pa v neformalnih pogovorih poudarjajo, da se jim bo o končni rešitvi uspelo dogovoriti že v naslednjih tednih. Od tega bo v veliki meri odvisen tudi razplet postopkov za prodajo večinskega deleža Trima, ki jih vodi NLB.
Trimo trenutno vodi Gregor Jaklič, ki je vodenje družbe začasno prevzel po tem, ko je to zavrnil Topič. Spomnimo, da je bil Topič po razrešitvi dolgoletne direktorice Trima Tatjane Fink imenovan za začasnega predsednika uprave, vendar konec aprila nato ni želel privoliti v podaljšanje mandata za dodaten mesec dni. Po neuradnih informacijah naj bi se tudi Topič potegoval za polni mandat, vendar mu ni uspelo dobiti zadostne podpore. Nadzorniki naj bi že izbrali dva nova člana uprave, ki pa ju še ne želijo razkriti. Ali bo vodenje Trima tudi za stalno prevzel Jaklič ali kateri od preostalih dveh izbrancev, bo predvidoma znano v naslednjem mesecu dni.
