Vse več je indicev, da Agrokor Ivice Todorića pri potegovanju za nakup največjega slovenskega trgovca uporablja domala popolnoma enako strategijo, kot jo je v preteklosti ubral že pri privatizaciji na Hrvaškem. Natančneje pri nakupu največjega hrvaškega mesnega proizvajalca Pik Vrbovec, ki je danes ena izmed ključnih Agrokorjevih prehrambnih družb in kjer izigrani mali delničarji že desetletje bijejo boj z mlini na veter.
Podjetnik in eden izmed največjih razlaščenih malih delničarjev Pika Vrbovec Božidar Štorgelj je novembra lani hrvaškemu državnemu tožilstvu celo kazensko ovadil Todorića, nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja in nekdanje vodilne v hrvaškem fondu za privatizacijo (HFP). V ovadbi jim Štorgelj očita, da so pri prodaji Pika Vrbovec Agrokorju omogočili pridobitev najmanj 60 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi na račun države, saj so družbo prodajali po enih pogojih, prodali pa po popolnoma drugačnih. Domala identični očitki zdaj letijo tudi na konzorcij največjih lastnikov Mercatorja z NLB na čelu, ki se vseskozi prilagaja Agrokorjevim željam in mu s spreminjanjem pogojev tlakuje pot v lastništvo največjega slovenskega trgovca. Tako se denimo lastniki Mercatorja z Agrokorjem celo pogajajo o znižanju kupnine za delnice Mercatorja, četudi imajo na mizi že podpisano zavezujočo ponudbo, Todorić pa še vedno sploh ni dokazal, da ima denar za prevzem.
Prav prevzem Pika Vrbovec je bil – poleg Konzuma, za katerega je Agrokor po poročanju nekaterih hrvaških medijev odštel vsega okoli 30 milijonov evrov – eden izmed največjih Todorićevih dosežkov. Za Pik Vrbovec, ki na letni ravni ustvari okoli 250 milijonov evrov prihodkov, je namreč leta 2005 plačal vsega milijon kun oziroma okoli 140.000 evrov kupnine. V Agrokorju so v zadnjih letih sicer vztrajno ponavljali, da so Pik Vrbovec rešili pred stečajem, toda dejansko je za to poskrbel takratni vrh hrvaške politike. Nemudoma po prodaji Pika Vrbovec Agrokorju je namreč Hrvaška odpisala za kar okoli 60 milijonov evrov terjatev do družbe, četudi to »darilo« v razpisnih pogojih nikjer ni bilo niti omenjeno.
Začetek zgodbe sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je politika Agrokorju najprej preprečila prevzem Pika Vrbovec, nato pa je Todorić svoj manjšinski delež prehrambne družbe s HFP zamenjal za deleže v Konzumu, Zvijezdi, Silosu in zagrebškem Hotelu Intercontinental. Leta 1999 je HFP nato objavil razpis za prodajo 40-odstotnega deleža Pika Vrbovec, za katerega se je potegoval tudi Enver Moralić, veleposestnik in tretji najbogatejši Hrvat (za Todorićem in lastnikom Adris Grupe Antejem Vlahovićem). Moralićeva družba Božjakovina je tedaj privolila v vse pogoje HFP, se zavezala, da bo delnice odkupila tudi od malih delničarjev, Piku Vrbovec zagotovila dodatnih devet milijonov evrov kapitala, prevzela 28-milijonsko posojilo... Svojo ponudbo je Moralić podkrepil tudi z bančnim depozitom, medtem ko Todorić lastnikom Mercatorja vseskozi ponuja zgolj nezavezujoča pisma podpore različnih bank in finančnih investitorjev. A v HFP so se iz neznanih razlogov odločili za ustavitev prodajnih postopkov. Zaradi razveljavitve prodaje je Štorgelj pred tremi leti kazensko ovadil tudi nekdanjega predsednika hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje Mirka Mihajla, vendar je tožilstvo zaradi poteka zastaralnega roka prijavo zavrglo.
Leta 2002 je sledila dokapitalizacija Pika Vrbovec, prek katere je država postala več kot 99-odstotna lastnica, več sto malih delničarjev pa je bilo izbrisanih iz delniške knjige. 698 delnic Pika Vrbovec so namreč združili v eno, številnim delničarjem pa se do danes ni uspelo vpisati v delniško knjigo.
Izločanje konkurenčnih ponudnikov je bilo v zadnjih letih tudi zvezda stalnica pri prodaji večinskega deleža v Mercatorju. Tako je konzorcij Mercatorjevih delničarjev že leta 2011 zavrnil ponudbi skladov Mid Europa Partners in Warburg Pincus, ki sta za delnico Mercatorja ponujala okoli 170 evrov. Raje so namreč sprejeli ponudbo Agrokorja v višini 221 evrov za delnico, čeprav je bilo že od vsega začetka jasno, da Todorić denarja za prevzem po tej ceni nima. Sredi lanskega leta so lastniki Mercatorja znova zavrnili Mid Europo, ki je namesto odkupa večinskega deleža predlagal dokapitalizacijo trgovca v višini do 300 milijonov evrov.
Kot rečeno, je leta 2005 Todoriću naposled za bagatelo uspelo prevzeti Pik Vrbovec, ki mu je v zadnjem desetletju znatno pomagal tudi pri rasti njegovega imperija. Pik Vrbovec namreč jamči za velik del Agrokorjevih dolgov. Med drugim za poplačilo 300 milijonov evrov obveznic Agrokorja ter za 150 milijonsko posojilo, ki ga je Agrokor konec lanskega leta najel pri ruski bančni skupini VTB.
