Likvidacija Probanke in Factor banke bo po ocenah strokovnjakov obremenila državni proračun za več kot pol milijarde evrov.
Pri tem ostaja zelo nejasno, kakšen vpliv bo dejansko imela na stabilizacijo slovenskega bančnega sistema. Račun bo v takšni ali drugačni obliki izstavljen davkoplačevalcem, ki so že velikokrat segli v žep, da bi zakrpali posledice nepremišljenih ali celo zgrešenih potez bank ter tudi centralnih bankirjev. Razprava o načinu reševanja očitno ne bo hitro končana, pričakovati jo je na dnevnih redih vseh nadaljnjih pogajanj o krčenju državnih izdatkov, največja opozicijska stranka SDS pa je že zahtevala sklic izredne seje.
Jamstvo države ne bo edini strošek sanacije Probanke in Factor banke, ki ju od včeraj vodita izredni upravi. Obe banki bo morala država prej še dokapitalizirati, o čemer predstavniki Banke Slovenije na petkovi novinarski konferenci niso govorili. Dokapitalizacija bank, ki je njuni lastniki niso bili sposobni izvesti, je namreč po včerajšnjih pojasnilih finančnega ministrstva prvi pogoj za črpanje posojil v sili pri Banki Slovenije, za kateri bo jamčila država – za posojilo Probanki v višini do 490 milijonov evrov, Factor banki pa do 540 milijonov evrov. Strošek državne garancije bo po prvih ocenah ministrstva dosegel 400 milijonov evrov.
Čeprav obe banki zahtevo po solventnosti trenutno izpolnjujeta, v Banki Slovenije pričakujejo, da bo v postopku prenehanja bank zaradi dodatnih slabitev dokapitalizacija države nujna. Država bo za dokapitalizacijo po pojasnilih ministrstva za finance namenila državne depozite v obeh bankah, a ti po veliki verjetnosti ne bodo zadoščali. Na ministrstvu ne razkrivajo, koliko depozitov ima država v obeh bankah. Konec leta je imela država v Probanki za dobrih 100 milijonov evrov depozitov, v Factor banki pa je imel ves javni sektor in ne zgolj država konec minulega leta okoli 120 milijonov evrov depozitov. Po zadnjih podatkih bi prva potrebovala do 192 milijonov evrov dokapitalizacije, druga pa okoli 50 milijonov evrov.
Koliko večje potrebe se bodo izkazale v postopku prenehanja bank in koliko je v obeh bankah še okostnjakov v omarah, ni znano. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da lahko država, če depoziti v Probanki in Factor banki ne bodo zadoščali, vzame še depozite pri drugih bankah, lahko se dodatno zadolži ali pa banki dokapitalizira z obveznicami, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala bank (na primer pogojno spremenljive obveznice Co-Co, op. p.). »Financiranje dokapitalizacij s pomočjo Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) ni predvideno,« dodajajo.
Bo za NLB in NKBM ostalo dovolj?
Sredstva za pomoč Probanki in Factor banki, dvema zasebnima, majhnima in nesistemskima bankama, bodo šla tudi iz kvote 1,2 milijarde evrov, kolikor ima država na voljo v proračunu za sanacijo bank. Obe banki bosta lahko hkrati uporabili možnost prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Ker sta obe banki vključeni v trenutni postopek analize bančnih bilanc in stresnih testov, ki potekajo v desetih slovenskih bankah, se postavlja vprašanje, zakaj ni država počakala na rezultate omenjenih analiz, ki bodo dejansko razkrili, koliko sredstev je potrebnih za celoten bančni sistem. Najbolj pričakovan je zagotovo podatek o potrebnem kapitalu za obe sistemski banki, NLB in NKBM, ki ste v državni lasti. Glede na informacije, da bo znesek višji od izračunov Banke Slovenije, ki so pokazali potrebo po 900 milijonih evrov, je ob zadnjih odločitvah države še toliko bolj na mestu vprašanje, kje bo država dobila sredstva za sanacijo bančnega sistema. Če bi denarja zmanjkalo, bi bili ob neugodnih razmerah na finančnih trgih in nezmožnosti sprejemljive zadolžitve prepuščeni na milost in nemilost Bruslja, ko bi nadaljnje znižanje plač, pokojnin ali uvedba novih davkov postala realnost.
Nobene streznitve za neodgovorno ravnanje bank
V bitki s finančno krizo je zdaj že nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec izgubil. Ko si je pred težavami slovenskega bančnega sistema nehal zatiskati oči, je s pretirano zaostritvijo zahtev do bank, ki da naj si zagotovijo boljša zavarovanja za posojila, namesto da bi njihovo pozornost namenil denarnemu toku podjetij, v veliki meri pripomogel k težavam slovenskega gospodarstva. Banke so zahteve centralne banke prenesle v zahteve do svojih komitentov, nadaljnje prezgodnje zaostrovanje kapitalskih zahtev pa je pomenilo še dodaten udarec bankam, med katerimi sta bili na rob obstoja pahnjeni tudi Probanka in Factor banka. Iz zagate sta se poskušali rešiti s privabljanjem varčevalcev, ki sta jim ponujali izredno visoke obrestne mere, kar ni nujno varna poslovna praksa. Že v petek je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec poudaril, da so bile visoke obrestne mere v Factor banki in Probanki znamenje, da imata obe banki težave z likvidnostjo.
A varčevalci, ki so jih prepričale visoke obrestne mere na depozite, so kljub vsemu očitno opravili dober posel. Precej višje donose, ki so oklestili obrestne prihodke in pomagali pri potapljanju bank, bo zdaj namreč poravnala država, zaradi česar se lahko upravičeno vprašamo, zakaj nismo vsi drli k okencem katere izmed bank, ki sta danes pred likvidacijo oziroma nadzorovanim prenehanjem poslovanja. Ravno to so storili mnogi veliki varčevalci, »težki« več kot 100.000 evrov, med katerimi ne manjka niti privatizacijskih mogotcev in drugih vplivnežev, ki bi v stečaju po novih evropskih pravilih izgubili del svojega premoženja, v likvidaciji pa jim je sodelovanje pri reševanju bank prihranjeno.
Država tako dejansko doslej ni naredila nič, da bi preprečila prihodnje neodgovorno obnašanje bank. Razlikovanja med bankami, ki so vredne reševanja, in tistimi, ki to niso, ni, račun pa vsakič znova poravnajo davkoplačevalci.