Na zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB), kjer si je posebno pohvalo prislužila tudi Slovenija, ki ji je v zadnjih mesecih med vsemi državami uspelo najbolj odločno znižati ceno zadolževanja, ni bilo velikih presenečenj. Ključna obrestna mera je ostala na rekordno nizkih 0,25 odstotka, medtem ko se tudi depoziti čez noč niso začeli obrestovati po negativni obrestni meri – ukrepu, namenjenemu spodbujanju kreditiranja gospodarstva, ki je eden najbolj perečih problemov v območju evra.
Medtem ko je veliko analitikov še pred mesecem dni pričakovalo odločni »vse za zaščito evra« guvernerja ECB Maria Draghija, se stanje umirja. Če je Draghi še februarja dejal, da ima svet ECB premalo podatkov za resno ukrepanje, jih je sedaj očitno dobil dovolj za odločitev, da sveži ukrepi niso potrebni. Makroekonomske analize ECB namreč kažejo, da se bo gospodarstvo območja evra letos okrepilo za 1,2 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,5 odstotka.
Vse manj skrbi tudi nevarnost deflacije, ki je v preteklih tednih in mesecih polnila časopisne stolpce. Rast cen življenjskih potrebščin naj bi letos dosegla en odstotek, do leta 2016 pa naj bi narasla že na 1,7 odstotka. Še več, Draghi je včeraj še enkrat jasno opozoril, da v območju evra ne vidi sledi japonske deflacijske spirale, saj so padci cen dobrin redki in precej nižji kot na Japonskem. Trditev je podprl s podatkom, da znaša povprečni zgodovinski prispevek cene energije k inflaciji 0,5 odstotne točke, v letošnjem februarju, ko so se energenti pocenili najbolj med vsemi dobrinami, pa je bil ta prispevek -0,3 odstotne točke. To predstavlja eno tretjino znižanja rasti cen v preteklih dveh letih. Draghija je ob tem razveselilo tudi izboljšanje gospodarske klime v območju evra, indeks nabavnih menedžerjev PMI je januarja znašal 54 točk in je bil najvišji v 32 mesecih, februarja pa je dosegel 53,2 točke. Čeprav naj bi bila ECB še vedno pripravljena ukrepati, če bo to potrebno, svežih in drznih ukrepov v bližnji prihodnosti praktično nihče več ne pričakuje.
Ključni problem, o katerem je na kratko po srečanju sveta ECB spregovoril tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ostaja nizka kreditna aktivnost bank. Obseg kreditiranja podjetij se je januarja na letni ravni znova znižal, in sicer za 2,9 odstotka, enako kot decembra in le kanček manj kot v jesenskih mesecih. Draghi vidi eno od možnosti za nizek obseg kreditiranja tudi v pomanjkanju povpraševanja in opozarja, da je posledica tega pomanjkanje naložb. Jazbec pa je osvetlil tudi drugo plat te zgodbe, saj naj bi podatki kazali, da je za upad kreditne aktivnosti mogoče iskati razloge tudi v pregledu bančnega premoženja (testi AQR), ki ravno zdaj potekajo v 128 evropskih bankah. Te v strahu pred rezultati »sedijo na denarju«, podjetja pa ostajajo posledično brez prepotrebnih sredstev za normalno poslovanje. S podobnimi težavami se soočajo tudi slovenska podjetja, in čeprav so stroški dolgoročnega zadolževanja države v preteklih treh mesecih padli za več kot 2,5 odstotne točke, se podjetja tako doma, kot tudi na tujem, zadolžujejo dražje kot njihovi konkurenti. Jazbec je prepričan, da lahko razkorak zmanjša država in to tako, da z ukrepi prepriča bonitetne agencije, da začnejo zviševati bonitetno oceno Slovenije. K temu bi lahko pripomoglo dodatno izboljšanje gospodarske klime v območju evra, ki je močno odvisno od izida temeljitega bančnega pregleda, ki vključuje AQR in obremenitvene teste. Njihov namen je povrniti zaupanje vlagateljev v banke. Ločili naj bi namreč dobre in zdrave banke od »zombi bank«, ki ne posojajo denarja in bi jih morali po mnenju Draghija, če je to potrebno, tudi kirurško odstraniti.
