Dostopnost posojil v Sloveniji je po oceni direktorjev najslabša v regiji
Raziskava je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev ocenjuje, da so nova posojila za gospodarske družbe najmanj dostopna. Dostopnost posojil v Sloveniji je po oceni direktorjev najslabša v regiji, sledijo Romunijo, Madžarska in Albanija.
"Slovenski finančni direktorji ne verjamejo, da se bo situacija hitro obrnila," je rezultate raziskave na današnji tiskovni konferenci komentiral izvršni direktor v oddelku finančnega svetovanja Janez Škrubej. Kot primer dobre prakse je omenil baltske države, ki so se še pred nekaj leti soočale s hudo krizo. "Tri baltske države so se učinkovite spoprijele z izzivi, predvsem so se lotile zmanjševanja javne porabe."
V primerjavi z lansko jesenjo se je sicer povečal delež slovenskih direktorjih, ki bolj optimistično gledajo na prihodnost. 27 odstotkov sodelujočih jih je namreč izrazilo zmerni optimizem, kar je 12 odstotnih točk več kot konec lanskega leta. Kljub temu pa se je povečalo število tistih, ki menijo, da se finančni obeti ne bodo spremenili. Tako jih meni 43 odstotkov sodelujočih.
Pesimizem tudi glede stopnje brezposelnosti
Povečal se je delež slovenskih direktorjev, ki menijo, da je splošno stanje finančne in ekonomske negotovosti zelo izrazito, pesimizem pa prevladuje tudi glede stopnje brezposelnosti. 80 odstotkov jih je ocenilo, da se bo brezposelnost v prihodnjem letu povečala, od tega jih 23 odstotkov meni, da bo to povečanje izrazito.
Večina podjetij v centralni Evropi je ocenila, da bo stopnja zadolženosti podjetij v naslednjih 12 mesecih ostala na obstoječi ravni. Tri četrtine sodelujočih slovenskih direktorjev je ob tem tudi prepričana, da se bodo viri financiranja v prihodnjem letu še podražili.
Večina direktorjev je tako napovedala, da bodo v prihodnjih 12 mesecih največ pozornosti pri poslovanju namenili izboljšanju likvidnosti, povečanju prihodkov z obstoječih trgov in povečanju prihodkov z novih trgov.
Ključni so pozitivni učinki n dolgi rok
"Finančni direktorji bodo bolj optimistični, ko bodo uvedeni ukrepi, ki bodo imeli pozitivne učinke na daljši rok," je dejal predsednik uprave in revizijski partner v Deloitte Slovenija Yuri Sidorovich.
Po njegovi oceni sta glavna razloga, da se je slovensko gospodarstvo znašlo v tako velikih težavah, evforija, ki je zajela podjetja v letih po vstopu v EU, in pomanjkanje izkušenj. "Zdaj smo dobili lekcijo, da moramo biti bolj pazljivi. Upamo, seveda pa ne moremo trditi, da bo res tako, da bodo podjetja trikrat premislila, preden bodo vzela posojilo."
Strukturne reforme, vzpostavitev dolgoročnega programa privatizacije ter preoblikovanje bank so po Sidorovichevih besedah nekateri izmed ukrepov, s katerimi je mogoče spodbuditi preobrat. "Pomembna izziva sta tudi zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in odplačilo dolgov. Če omenjeni ukrepi ne bodo uspešno izpeljani, se lahko zgodi, da bo recesija v Sloveniji resnično trajala do leta 2015 ali še dlje," je še dejal Sidorovich.
Deloitte je raziskavo izvedel v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Češki, Madžarski, Slovaški, Poljski, Bolgariji, Romuniji, Albaniji, Latviji, Litvi, Estoniji in na Kosovu. V Sloveniji je sodelovalo 30 podjetij.
