Potem ko je evropska komisija v prvi polovici tedna pozitivno ocenila ukrepe Slovenije za odpravo makroekonomskih neravnovesij in včeraj, ko je vlada Alenke Bratušek v državnem zboru dobila zaupnico, še ukrepe za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, se je država po dolgem času znova zadolžila na evrskem trgu. Ta je bil zanjo zadnja leta zaprt.
Odziv trgov izredno pozitiven
Z včerajšnjo sicer dražjo zadolžitvijo se je država izognila tveganju, ki bi ga lahko prinesli rezultati o večjih težavah bančnega sistema in morebitno posledično izsiljevanje finančnih trgov, ter s tem tudi grožnji, da bi bila prisiljena zaprositi za pomoč.
Pred prihajajočo objavo rezultata o velikosti luknje v slovenskem bančnem sistemu je država, ki ima po zadnjih podatkih v bankah za 4,2 milijarde evrov depozitov, včeraj svojo finančno moč okrepila še za 1,5 milijarde evrov. Ministrstvo za finance se je tokrat odločilo za zaprto izdajo državne obveznice, tako da je vlagatelje, ki jim bo država za »posojilo« plačala 4,85-odstotno donosnost, iskala zgolj investicijska banka J. P. Morgan. Včerajšnja nepričakovana zadolžitev države je presenetila vse, a na ministrstvu za finance so se očitno odločili, da ne tvegajo. Spomnimo, da je bonitetna agencija Moody's maja letos dejansko posegla v zadolževanje Slovenije, ko je sredi postopka zadolževanja naložbo v Slovenijo označila za visoko tvegano in s tem podražila zadolžitev. Na manever Moody'sa so se takrat ostro odzvali tudi tuji strokovnjaki, država pa je celo razmišljala o tožbi.
Tokratna zadolžitev je zato potekala bolj neopazno, dejstvo pa je, da zahtevajo vlagatelji v zaprtih izdajah brez konkurenčnih ponudb večje donosnosti, in to je bila Slovenija očitno pripravljena plačati. Po prvih podatkih se ji je odločitev obrestovala, saj jo je trg sprejel izredno pozitivno. Zahtevani donosi za slovenske državne papirje so se včeraj po več mesecih znižali celo pod šest odstotkov. »Višja zahtevana donosnost pomeni, da je država bolj tvegana, vendar je Slovenija s to zadolžitvijo dejansko premostila likvidnostno tveganje, ki ga prinaša pričakovano reševanje bančnega sistema. Ker smo odstranili tveganje, je to pozitivno vplivalo na dolgoročno zadolževanje in obrestne mere na vrednostne papirje države so se znižale, kar velja tudi za dolgoročne državne obveznice. Zahtevana donosnost pada po celi krivulji,« je včeraj odziv trga povzel Žiga Gregorinčič iz Alte Investa.
Velikost luknje v slovenskih bankah ostaja neznanka
Največje tveganje za zagotavljanje likvidnosti države predstavlja pričakovan rezultat pregleda kakovosti sredstev bank, ki ga v osmih bankah opravlja revizijska hiša Ernst & Young, ter obremenitvenih testov, ki jih opravlja družba Oliver Wyman. Podatek o velikosti luknje v slovenskih bankah je še vedno neznanka, pri čemer velja poudariti, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec včeraj v pogovoru z avstrijskimi novinarji ocenil, da luknja v bančnem sistemu ne bo večja od štirih milijard evrov. Ob tem je treba upoštevati, da revizorji zdaj ocenjujejo vrednost zavarovanj, in iz tega bi bilo mogoče sklepati, da bo končna številka potrebnega dodatnega kapitala za banke dejansko še nižja.
Na finančnih trgih, kamor se bo Slovenija podala v prvem četrtletju prihodnjega leta, čakajo na podatek o tem, koliko sredstev bo morala država zagotoviti za kapitalsko injekcijo v banke, predvsem pa jih zanima, ali bo Slovenija sama sposobna rešiti problem bank brez zunanje pomoči.
Višja cena za mirne priprave na novo zadolževanje
Finančni minister Uroš Čufer je v četrtek napovedal, da se bo Slovenija v začetku prihodnjega leta zadolžila na ameriškem trgu. V prihodnjem letu čaka državo namreč poleg zagotavljanja kapitala za banke še poplačilo treh milijard evrov glavnic za v preteklih letih najeta posojila in financiranje predvidenega proračunskega primanjkljaja v višini ene milijarde evrov. Če bi država na finančne trge po denar prišla obupana in brez izhoda, se visoki ceni zagotovo ne bi mogla ogniti, če bi jo vlagatelji prepoznali za preveč tvegano, pa bi ji lahko celo povsem zaprli vrata. Edino, kar bi ji ostalo, bi tako bila prošnja za posojilo Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), s programom pomoči pa bi, kot je včeraj dejal tudi guverner Boštjan Jazbec, prišle tudi žrtve. Grški, irski in portugalski primeri jasno kažejo, kakšno odrekanje države in njenega prebivalstva se zahteva od prejemnic pomoči.
Zaradi navedenega je bila država očitno pripravljena za včeraj izdano obveznico plačati višjo ceno. »Najprej je treba poudariti, da ostaja neznanka, zakaj je ministrstvo pristopilo k stvari 'za hrbtom vseh' in se ni odločilo za normalno izdajo na trgu. Normalno bi bilo, da bi počakali rezultate bančnega pregleda in potem s pojasnili in načrti za naprej pristopili na trg,« je prepričan Borko Vrečko iz Prve osebne zavarovalnice. A tudi Vrečko opozarja, da bo imela Slovenija zdaj pred objavo rezultatov bančnih pregledov večjo zalogo denarja, »kar ji nudi določeno fleksibilnost, še posebno v primeru, da bo potreba po denarju večja, kot je pričakovano«. Če bi morala država po denar na trg na silo, bi lahko bili stroški še večji.
Cena včerajšnje zadolžitve pa je bila ne glede na razloge visoka. »Donos na slovensko obveznico z zapadlostjo leta 2018 je pred novico o izdaji znašal okoli 4,1 odstotka, na obveznico z zapadlostjo 2016 pa 3,2 odstotka. Glede na trg bi morala biti donosnost nekje okrog 3,5-odstotna, skupaj s premijo ob izdaji okoli 3,7-odstotna, medtem ko je ministrstvo za triletno obveznico plačalo 4,85-odstotno donosnost,« pojasnjuje Vrečko, ki meni, da zadolžitev več kot kratkoročnega pozitivnega učinka ne bo imela. »Za dolgoročno nižje in vzdržne obrestne mere bo treba narediti veliko več, kot izdati novo obveznico po visoki obrestni meri. Ker gospodarstvo tone, javna poraba je prevelika, ukrepov pa nobenih,« je dejal. »Država si je z novo izdajo po visoki obrestni meri in premostitvijo likvidnostnega tveganja zagotovila nižjo obrestno mero za prihodnje izdaje, v kolikor ji bo uspelo znižati donosnost državnih obveznic oziroma jih zadržati na nizkih ravneh,« pa pravi Žiga Gregorinčič iz Alte Invest. Tudi analitiki pa se strinjajo, da ostaja pred državo še veliko nalog, na kar nas je včeraj opozorila tudi evropska komisija.
Bruselj: Napredek Slovenije očiten
Po besedah komisarja za ekonomske in denarne zadeve Ollija Rehna je napredek Slovenije očiten. Kot je dejal, država na vseh področjih zadovoljivo sledi nasvetom komisije – tako pri sanaciji bank in javnofinančni konsolidaciji kot strukturnih reformah. A hkrati je Rehn opozoril, da slovenska vlada že dlje časa nima veliko manevrskega prostora. Za izboljšanje gospodarskega potenciala bo morala v naslednjih letih trdo delati.
Slovenija mora predvsem pospešiti izboljšanje upravljanja državnega premoženja. Prednostna naloga vlade je, da sprejme zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki bo združil upravljanje državnega premoženja v eni instituciji. Sledil bo program prodaje državnega premoženja, s katerim naj bi vendarle začeli z resnejšo privatizacijo, kar od nas evropska komisija, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska banka za obnovo in razvoj pričakujejo že vrsto let.
Evropska komisija je v analizi proračunov za prihodnji dve leti opozorila, da je treba resno nadaljevati z javnofinančno konsolidacijo. Slovenija je ob Franciji in Nizozemski edina, ki ima za znižanje primanjkljaja dve leti več časa kot preostale države območja evra. Sloveniji bo do leta 2015 verjetno uspelo sklestiti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP, kot zahtevajo maastrichtski kriteriji, težko pa ji ga bo v predvidene okvire uspelo spraviti letos in prihodnje leto. Komisija namreč napoveduje, da bo slovenski primanjkljaj letos za 0,9 odstotne točke višji od 4,9 odstotka BDP, kolikor bi moral znašati po junijskem priporočilu komisije.
Po oceni komisije so ukrepi vlade prispevali k 1,1 odstotne točke BDP visokemu znižanju primanjkljaja, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno. Prihodnje leto naj bi ukrepi vlade prispevali k 1,4 odstotne točke BDP visokemu znižanju primanjkljaja, kar pa je za 0,1 odstotne točke manj, kot bi si želela komisija. Rehn je zato opozoril, da bodo iz Bruslja budno nadzirali Slovenijo.
Kljub temu bo Bruselj zaradi dokapitalizacije bank zamižal na eno oko in dopustil krepko višji slovenski primanjkljaj od načrtovanega. Javnofinančni primanjkljaj v letu 2014 naj bi namreč namesto 3,3 odstotka BDP znašal 7,1 odstotka BDP ali skoraj 2,5 milijarde evrov, kar pa bi katapultiralo slovenski javni dolg prek meje 70 odstotkov BDP. Pri tem je sicer treba opozoriti, da je zlasti javnofinančni primanjkljaj leta 2014 odvisen od kapitalske luknje v bankah.