Posedi je ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta v Ljubljani opozoril, da bančni sistem ne zagotavlja niti obratnih sredstev, kaj šele investicijskih. Ob tem je napovedal, da se bo položaj gospodarstva v Sloveniji še poslabšal.
Vlada naj se zresni
Če se vlada »ne bo zresnila in ugotovila, da ni samo Bruselj tisti, ki se mu je treba posvečati, ampak tudi domače gospodarstvo«, se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) skrčil še precej bolj, je napovedal. V drugem četrtletju bo v tem primeru po njegovih besedah padec gospodarske dejavnosti šestodstoten ali pa še večji.
»O gospodarski rasti v tem desetletju očitno ne bomo več govorili,« je sklenil Posedi.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zmanjšal za 0,7 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 3,3 odstotka.
Umar: Slovenija ponovno zabeležila enega največjih padcev BDP v območju evra
Padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih ponovno med največjimi v območju evra, poudarjajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Glavni razlog za padec vidijo v občutnem zmanjševanju domače potrošnje.
»Podatki za prvo četrtletje torej kažejo, da gospodarske razmere ostajajo zelo zaostrene,« so ocenili na Umarju. Kot so zapisali, je bil edini pozitivni dejavnik prvega četrtletja izvoz.
»Padanje domačega povpraševanja se je odrazilo tudi v visokem padcu davkov na proizvode in dodane vrednosti na domači trg osredotočenih dejavnostih. Slednje je bilo najbolj očitno v dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih,« je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle.
Izvoz edini pozitivno prispeva h gospodarski aktivnosti
Kljub nadaljevanju krčenja v gradbeništvu je bil dvoodstotni padec investicij manjši kot v predhodnih četrtletjih, kar je bila posledica večjih enkratnih nakupov investicijske opreme v tujini. Znova je na gibanje BDP pomembno vplivala sprememba zalog in vrednostnih predmetov.
Izvoz je tako ostal edini dejavnik, ki pozitivno prispeva h gospodarski aktivnosti, njegova medletna rast, ki je znašala 1,8 odstotka, pa se je v primerjavi s predhodnimi tremi četrtletji celo okrepila. »To po naši oceni izhaja iz manjšega padca izvoza v države EU, kjer se je padanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju upočasnilo, nadaljevala pa se je tudi relativno visoka rast izvoza na trge izven EU,« je še izpostavil Vasle.
Smole: Šokiran sem
Potem ko je statistični urad objavil, da se je BDP v prvem četrtletju na letni ravni skrčil za 4,8 odstotka, je generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole dejal, da je »šokiran«. Kot je zatrdil, glavni razlog za padec leži v dostopu podjetij do finančnih virov. Če sprememb tu ne bo, se lahko razmere samo še poslabšajo, je dodal.
»Podjetja ne morejo normalno funkcionirati. Finančni tok je krvotok gospodarstva in če tega ni, se problemi prenašajo,« je novico ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta v Ljubljani komentiral Smole. Med temi težavami je izpostavil odloge plačevanja in nabavo surovin.
Podjetja težav ne rešujejo, ampak jih odlagajo
Podjetja po njegovih besedah svojih problemov ne rešujejo, temveč jih le odlagajo, to odlaganje pa gre v neskončnost. Poleg tega je v težavah vse več poslovnih subjektov, je opozoril.
Rešitev vprašanja dostopa do finančnih virov je zato ključnega pomena, je menil. »To nenehno ponavljamo že več kot dve leti,« je dodal.
Ob tem je pojasnil, da problem ni le pridobivanje posojil, temveč že jamstev za kredite, ki bi jih podjetja lahko pozneje poplačala sama. »Če tega ne bomo rešili, ne vidim nobene možnosti, da bi se v kratkem karkoli spremenilo. Lahko se samo še poslabša,« je bil pesimističen.
