Družba Luxuris pod vodstvom Marka Gorjanca in bivšega direktorja borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik Bogdana Pušnika, ki je med premožnejšimi državljani v zadnjih mesecih začela agresivno tržiti naložbe na valutne trge oziroma njihov finančni instrument LMAP, vzbuja vedno več pozornosti med poznavalci in tudi na Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Potem ko je regulator kapitalskega trga v zadnjem času že večkrat opozoril, da Luxurisa in njegovega finančnega instrumenta ne nadzirajo, saj za to nimajo zakonske podlage, so zdaj potencialnim vlagateljem svetovali tudi previdnost pri investiciji v to naložbo. Po ocenah poznavalcev naj bi slovenski državljani v Luxurisov finančni produkt LMAP doslej investirali že okoli deset milijonov evrov, čeprav naj bi po drugi strani predstavniki družbe potencialnim investitorjem navajali okoli trikrat nižje zneske. »Podatki o številu vlagateljev in vrednosti naložb so poslovna skrivnost,« so nas odpravili v Luxurisu, kjer niso želeli razkriti niti, kdo je dejanski lastnik družbe, ki so ji svoje prihranke zaupali že številni državljani. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno le, da je slovenski Luxuris v lasti istoimenske družbe s sedežem na Mauritiusu, slednja pa v lasti dubajske družbe Luxuris Commodities DMCC.
Toda bolj kot zakrito lastništvo pozornost vzbujajo neobičajno visoki donosi, ki naj bi jih vlagateljem prinašal finančni produkt Luxurisa. Slednji v svojih prospektih in dokumentih namreč navaja, da pričakovani 15-mesečni neto donos njihovega osrednjega produkta znaša kar 30 odstotkov (na letni ravni torej okoli 25 odstotkov). Glede na to, da mora vlagatelj plačati 3,9-odstotno vstopno provizijo, 0,5-odstotno mesečno trgovalno provizijo, ob tem pa si Luxuris na mesečni ravni vzame še 35-odstotni delež ustvarjenega dobička, so ti donosi po ocenah poznavalcev praktično nedosegljivi. Da bi Luxuris za svoje stranke dosegel tako visok neto donos, bi moral njihov letni bruto donos (brez upoštevanja stroškov in provizij) znašati skoraj 40 odstotkov. To priznavajo tudi v Luxurisu, kjer pa se jim visoki donosi ne zdijo »nič posebnega ali izjemnega«, saj da te možnosti ponuja že sam valutni trg.
Toda ob upoštevanju njihovega »pričakovanega« neto donosa bi vlagatelj v desetih letih 50.000 evrov oplemenitil na skoraj pol milijona evrov, v 30 letih pa na kar okoli 30 milijonov evrov. V desetih letih bi torej Luxuris moral doseči kar okoli 2200-odstotni, v 30 letih pa okoli 1,200.000-odstotni bruto donos. Za primerjavo omenimo, da povprečni letni donos pri delnicah zgodovinsko gledano znaša okoli 7 odstotkov, desetletni donos okoli 100 odstotkov, 30-letni pa okoli 700 odstotkov.
Pri trženju svojega produkta se sicer Luxuris osredotoča zlasti na premožnejše posameznike, saj minimalni vložek znaša 25.000 evrov, najkrajše pogodbeno obdobje pa 15 mesecev. Po naših informacijah so nekateri investitorji svoja sredstva vezali tudi za daljše obdobje, saj so jim to priporočili tudi v Luxurisu. »Strankam priporočamo vezavo na daljše časovno obdobje, in sicer zaradi večjih donosov in manjših stroškov ob morebitnem podaljšanju pogodbe,« so nam potrdili tudi v Luxurisu. Poleg visokih vstopnih stroškov in mesečnih provizij ima produkt Luxurisa tudi neobičajno visoke stroške predčasne prekinitve, ki v prvih treh mesecih znašajo kar 20 odstotkov.
