Šircelj, med drugim tudi neizvršni direktor državne družbe za upravljanje terjatev bank, t.i. slabe banke, je v izjavi za medije ocenil, da je bila današnja odločitev delničarjev Nove Ljubljanske banke (NLB) glede na razmere v banki in širše v bančnem sistemu pričakovana.
Delničarji največje slovenske banke, med katerimi z več kot 90-odstotnim lastniškim deležem močno prevladuje država, so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe, po katerem so upravo v petih letih od današnje skupščine pooblastili za povečanje osnovnega kapitala za največ 500 milijonov evrov.
To je več od prvotnega predloga uprave in nadzornega sveta za dokapitalizacijo v višini 367,2 milijona evrov.
Praktično gotovo je, da bo dokapitalizacijo izpeljala država, še posebej v luči dejstva, da gre za del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, katerih del je tudi prenos sredstev na slabo banko.
Med potrjenimi imeni novih nadzornikov ni mednarodnih strokovnjakov
Šircelj si močno želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja s strani države in da ji bo sledilo izboljšanje upravljanja banke ter pozitivni poslovni rezultati v čim krajšem času. Prav tako upa, da se bo državni lastniški delež v bančnem sistemu postopno zniževal.
Glede imenovanja novega nadzornega sveta NLB je Šircelj izrazil upanje, da bo statutarno zmanjšanje števila nadzornikov z 11 na sedem omogočilo bolj učinkovito delo nadzornega organa banke.
Glede potrjenih imen novih nadzornikov pa ga je presenetilo in zmotilo le to, da med njimi ni mednarodnih strokovnjakov. Meni namreč, da dajo tujci delu nadzornega sveta drugačno noto in predvsem nevtralen pogled.
V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji prvi mož Unicredit Banke Slovenija Arhar, Goran Katušin iz SID banke, Gorazd Podbevšek iz družbe RMG, Sergeja Slapničar iz ljubljanske ekonomske fakultete, Tit A. Erker iz podjetja BP, Miha Košak iz družbe VTB Capital in Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav.
Treba je ugotoviti, kje je šlo za nestrokovno delo ali še kaj več
Šircelj je še spomnil, da je danes potrjena dokapitalizacija povezana s prenosom sredstev na slabo banko. Povedal je, da postopki tečejo, kot rok za prenos prvega paketa terjatev in premoženja pa se še vedno lovi konec junija.
Na koncu je izrazil upanje, da bo dokapitalizacijo, sanacijo slabih terjatev in izboljšanje upravljanja banke spremljalo tudi ugotavljanje odgovornosti za slabe odločitve iz preteklosti. Po njegovem mnenju so stvari jasne in je zato treba ugotoviti, kje je šlo za nestrokovno delo ali še kaj več.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem povedal, da so takšne oz. podobne številke o višini dokapitalizacije predvidevali. Tudi on upa, da so v banki izračunali, da bo to zadostovalo in da je to res zadnja dokapitalizacija s strani davkoplačevalcev. Sicer pa so za še eno dokapitalizacijo vedeli že v prejšnji vladi, saj so vedeli, da s slabo banko pride tudi dokapitalizacija.
Zadnji čas pa je tudi bil, je dejal Han, da dopolnijo nadzorni svet banke in da dela v prid podjetij.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je v izjavi novinarjem poudaril, da je treba banke reševati resno. Če je to, kar je sedaj predvideno, res tisto pravo, pa bodo po njegovih besedah še videli. Kot je dejal, se bodo o tem pustili podučiti. Se pa glede dokapitalizacije strinja, da »smo že večkrat rekli, da je to zadnjič«.
Če NLB pade, bo slovensko gospodarstvo v še večjih težavah
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer na vprašanje dokapitalizacije odgovarja, da bomo vse pravočasno izvedeli. Pojasnil je, da se bodo na koalicijskem sestanku pogovarjali tudi o tem.
Prvak DeSUS Karl Erjavec pa poudarja, da je NLB strateškega pomena za gospodarstvo. Če NLB pade, bo slovensko gospodarstvo v še večjih težavah, je posvaril. Je pa treba po njegovih besedah poiskati ustrezno rešitev. Ta je po njegovih ocenah sanacija banke in tudi, da najdejo strateškega partnerja, ki bi z zdravim kapitalom in zdravo politiko omogočil, da in slovensko gospodarstvo lahko zadihalo.
