Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo še vedno ne razpolagajo s pogodbami članov vodstva družbe Plinovodi, iz katerih bi lahko ugotovili, ali so njihove plače vseskozi usklajene s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom.
Ministrstvo je nekdanjega predsednika nadzornega sveta Plinovodov Aleksandra Mervarja, ker jim ni posredoval pogodb, oglobilo leta 2012. Mervar takrat ni bil več nadzornik Plinovodov, a Lahovnikov zakon je začel veljati v njegovem mandatu, zato je bil odgovoren za uskladitev plače vodstva in posredovanje pogodb ministrstvu. Vendar tudi njegov naslednik Boštjan Napast, sicer predsednik uprave Geoplina, vse do danes ministrstvu ni posredoval pogodb z direktorjem Plinovodov Marjanom Eberlincem in njegovo namestnico Sarah Jezernik.
Plače vodilnih v Plinovodih, ki bodo bedeli nad enim največjih infrastrukturnih projektov v državi, Južnim tokom, so od zakonskih omejitev, ki so začele veljati sredi leta 2010, zagotovo odstopale. Vodstvo družbe se je namreč že pred leti oborožilo s pravnimi mnenji, da za njihove plače zakonske omejitve ne veljajo. Kot nam je pojasnil Mervar, ki si je leta 2010 plačo v Elesu uskladil z Lahovnikovim zakonom, so imeli v družbi Plinovodi pravni mnenji dveh strokovnjakov. Pravno mnenje so imeli tudi v Geoplinu, ki je 100-odstotni lastnik Plinovodov. Spomnimo, da je nekdanji predsednik uprave Geoplina Alojz Stana, zdaj član uprave Geoplina, tudi javno vseskozi trdil, da za Geoplin plačne omejitve ne veljajo, kar bi torej veljalo tudi za Plinovode. Vendar se ministrstvo ni strinjalo in globo je moral poleg Mervarja plačati tudi predsednik nadzornega sveta Geoplina. Tega je v času uveljavitve Lahovnikovega zakona vodil Janez Kopač. »Če uprava ne bi imela pravnih mnenj, bi kot predsednik nadzornega sveta želel, da se plače uskladijo z zakonodajo,« je pojasnil Mervar in dodal, da bi po prejemu sklepa ministrstva, če bi še bil predsednik nadzornega sveta Plinovodov, pogodbe o zaposlitvi zagotovo spremenil. A če so iz Geoplina po končanem postopku ministrstvu posredovali z zakonom usklajene pogodbe s člani uprave, jih iz Plinovodov niso.
Napast ni odgovoril na naše vprašanje, ali so plače vodstva Plinovodov usklajene z zakonskimi omejitvami. Odgovorili so nam iz družbe Plinovodi, kjer so pojasnili, da je bila pogodba direktorja »ob podpisu usklajena z veljavno zakonodajo«, a dejstvo je, da ob podpisu pogodbe z Eberlincem Lahovnikov zakon še ni veljal. Kasneje so odgovor v Plinovodih sicer dopolnili in pojasnili, da so plače usklajene (tudi) z Lahovnikovim zakonom. Od kdaj so pogodbe usklajene, ne razkrivajo ne v Geoplinu ne v Plinovodih, tako da ni jasno, kako dolgo in v kakšni višini so plače vodilnih v Geoplinu in Plinovodih odstopale od zakonskih omejitev. Ali so bili prejemki vodilnih v Geoplinu usklajeni z zakonom, bo zdaj preveril novi predsednik nadzornega sveta Geoplina Andrej Ribič, sicer predsednik uprave Elektra Ljubljana. Kot nam je pojasnil, je v skladu z zakonom to dolžan storiti.
Ministrstvo nima pravnih vzvodov, da bi lahko zahtevalo vrnitev morebitno preveč izplačane plače, tudi sicer pa drugih ukrepov, kot je plačilo globe, na ministrstvu niso uporabljali. Če nadzorniki pogodb s poslovodstvom niso uskladili v zakonsko določenem trimesečnem roku, bi jih lahko skupščina sicer predčasno razrešila že z navadno večino glasov.
Višine plač članov vodstev ne razkrivajo ne v Geoplinu, največjem trgovcu z zemeljskim plinom, ne v Plinovodih. Družbi sta izjemno usklajeni tudi pri razkrivanju prejemkov v letnih poročilih. Razkrivata zgolj skupni znesek vseh bruto prejemkov z bonitetami za poslovodstvo in »zaposlene na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe«. V Geoplinu je ta leta 2012 znašal 655.977 evrov, v Plinovodih pa 1,132.316 evrov. Nadzorniki Geoplina so prejeli za 93.594 evrov izplačil, nadzorniki Plinovodov, ki jih vodi Napast, pa za 103.832 evrov.
