Kot je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj, je danes sprejeta uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank ena izmed podlag za rešitev banke. Gre za odločilen način, da NLB potem ko se bo očistila pridobi dodaten denar. Vprašanje pa je ali z dokapitalizacijo s strani države ali z dokapitalizacijo s pomočjo strateškega partnerja.
Znižanje bonitetne ocene je utemeljila z nadaljnjim slabšanjem kreditnega portfelja banke in slabimi rezultati poslovanja, ki negativno vplivajo na kapitalski položaj banke.
Izgube še dodatno spodkopavajo že tako šibko kapitalsko osnovo banke
Moody's ocenjuje, da se je kreditni položaj NLB dodatno poslabšal zaradi potrebe po dodatni dokapitalizaciji za vzdrževanje njene kapitalske ustreznosti na ravni, ki je v skladu s smernicami Evropskega organa za bančni nadzor (Eba). Poleg tega je poslabšanje kreditnega položaja posledica nadaljujočih se izgub, ki dodatno spodkopavajo že tako šibko kapitalsko osnovo banke, pričakovanih dodatnih izgub v letu 2013 ter pomanjkanja kratkoročnih perspektiv za povrnitev k dobičkonosnosti.
Moody pravi, da znižanje dolgoročne kreditne ocene NLB odraža predvsem veliko verjetnost, da bo banka že naprej potrebovala kapitalsko podporo od zunaj, da bi lahko ostala nad zahtevami Ebe ter ohranjala svoje poslovne dejavnosti in tržne deleže.
Skupina NLB je za leto 2012 poročala o visoki izgubi v višini 273 milijonov evrov, ki je spodkopala njeno kapitalsko trdnost, pa čeprav je bila julija lani deležna 383-milijonske kapitalske injekcije s strani države, pojasnjuje bonitetna agencija.
Posledično je količnik kakovostnega kapitala (Tier 1) z 8,77 odstotka ob koncu leta 2012 zaostajal za regulatornimi smernicami Ebe, zaradi česar je NLB zaprosila za dodatno kapitalsko injekcijo. Poleg tega Moody's pričakuje pričakuje, da bodo nadaljnje izgube v letu 2013 še ogrozile njeno že tako šibko kapitalsko osnovo.
Visoka koncentracija posojil podjetjem predstavlja dodaten izziv za kakovost premoženja NLB
Kakovost sredstev NLB se je lani znatno poslabšala, delež tveganih posojil pa se je konec leta povzpel že na 28,2 odstotka vseh, kar je 6,9 odstotne točke več kot leto prej. Visoka koncentracija posojil podjetjem predstavlja dodaten izziv za kakovost premoženja NLB. Moody's namreč ugotavlja, da zadolženost podjetij v Sloveniji ostaja visoka in ni verjetnosti, da bi se v tekočem letu bistveno izboljšala.
V Moody's napovedujejo, da bodo pri zvišanju dolgoročne kreditne ocene s Caa2 upoštevali veliko verjetnost sistemske podpore v primeru potrebe ter prejšnje dokapitalizacije s strani slovenske vlade. Vendar pa bodo hkrati upoštevali omejitve, ki jih predstavlja fiskalni položaj Slovenije. Zato so obeti negativni.
Država v banki obvladuje 89 odstotkov
Lastniška struktura največje slovenske banke se je v zadnjih mesecih spremenila. Potem ko se je belgijska skupina KBC po dolgoletnih napovedih v ponedeljek dokončno umaknila iz NLB, je imela država v NLB 61,16 odstotka, Kapitalska družba (Kad) 10,76 odstotka, Slovenska odškodninska družba (Sod) 9,64 odstotka, državna Zavarovalnica Triglav skupaj s svojim skladom pa dobre tri odstotke.
Po zamenjavi pogojno zamenljivih obveznic (Co Co) obveznic, ki jih je banka junija lani izdala v zameno za 320 milijonov evrov hibridnega posojila države v kapital banke, je država lastništvo v NLB povečala na 76,90 odstotka, Kadov delež se je znižal na 6,40 odstotka, Sodov pa na 5,70 odstotka. Tako država v banki sedaj obvladuje 89 odstotkov, s povezanimi družbami pa 92 odstotkov.
Medtem so se razkrile tudi nekatere podrobnosti posla med državo in KBC, v katerem je Slovenija od KBC po ceni en evro na delnico oz. za 2,765 milijona evrov odkupila 22 odstotkov belgijskega lastništva v NLB. Kot danes piše Delo, sta v tej pogodbi sporna člena, ki KBC in njegove predstavnike v upravi in v nadzornem svetu odvezuje kakršnekoli odškodninske odgovornosti.
Pogodba po navedbah časnika med drugim določa, da bo skupščina belgijskim članom uprave, nadzornega sveta in drugega menedžmenta podelila brezpogojno razrešnico za celoten mandat, razen za primere, ko je bila kršena kazenska zakonodaja. Vlada se je v njej zavezala, da proti predstavnikom KBC ne bo vlagala nobenih zahtevkov ali sprožala sodnih postopkov, v primeru kršitve tega dogovora pa jim bo poplačala vse stroške in izgube, ki bi jih imeli s takšnimi postopki.
Ob tem je Šircelj dejal, da se lahko odgovornost na podlagi zakona za krepitev stabilnosti zahteva za nazaj, kazenski primeri pa tako ne zastarajo. In ta zakon je nad pogodbo, je dejal.
