Kot je za srbski časnik Kurir povedal Papović, bo imel Agrokor z Mercatorjem in Ideo, ki je trgovinska veriga Agrokorja v Srbiji, v lasti več kot 40 odstotkov trga, v velikih mestih pa še veliko večji tržni delež. Zato bo morala srbska komisija za konkurenco ugotoviti, če nemara pri tej povezavi v Srbiji ne bo prišlo do omejevanja konkurence.

Lahko bi prišlo do težav

Nekdanja direktorica srbskega varuha konkurence Dijana Marković Bajalović je že namignila, da bi lahko prišlo do težav. V primeru Agrokorja in Mercatorja imamo horizontalno in vertikalno koncentracijo, saj se združujeta dve trgovinski verigi in proizvajalci hrane. To pa lahko privede do tega, da bi lahko združena Mercator in Agrokor lahko omejevala prodajo tujega blaga in bi prodajala predvsem blago Agrokorja in njegovih hčerinskih družb.

Komisija bo morala pregledati mikrolokacije in mesta, kjer so Mercator, Roda in Idea zelo navzoči, je dejala Marković Bajalovićeva.

Prodajanje nepremičnin in odpuščanje delavcev »z razlogom«

Omenjeno opozarjajo številni analitiki, ki pravijo, da v Agrokorju celo računajo, da bodo po nakupu Mercatorja zaradi regulatorjev prisiljeni odprodati številne lokacije, predvsem na Hrvaškem in Srbiji. S tem bodo »z razlogom« lahko prodali del nepremičnin in odpustili delavce, s tem pa poplačali del kupnine za Mercator.

Mercatorjeva uprava je pred meseci predlagala monetizacijo nepremičnin, s čimer bi dobila več sto milijonov evrov, tako pa bi močno izboljšali finančno sliko družbe. Vendar so nekateri lastniki ta proces zablokirali, s tem pa odprli vrata prodaji Mercatorja Agrokorja.

Postopek prodaje je nepregleden

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so zaskrbljeni zaradi petkovega podpisa pogodbe o prodaji 53,12-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Postopek prodaje Mercatorja je po njihovem mnenju nepregleden, Agrokor pa pri tem ni podal nobenih konkretnih finančnih zagotovil.

Tovrsten način prodaje Mercatorja je neustrezen in škodljiv, tako za položaj delavk in delavcev v poslovnem sistemu Mercator kot tudi za dejavnost trgovine in živilsko predelovalne industrije, so zapisali. Agrokor ima namreč po javno dostopnih podatkih 3,2 milijarde evrov poslovnih in finančnih obveznosti, zato se sprašujejo, ali je konzorcij prodajalcev ravnal pravilno.

Kot so opozorili, še vedno ostajajo odprta vprašanja, kako se bodo zavarovala delovna mesta v poslovnem sistemu Mercator in kako bo zavarovana lokalna dobaviteljska veriga. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je sicer zahteval, da se med prodajnim konzorcijem, upravo in sindikatom Mercatorja podpiše sporazum, s katerim se pri prodaji podjetja to zagotavljalo, vendar pa do podpisa sporazuma ni prišlo.

Sindikat se boji, da si bo Agrokor z nakupom Mercatorja omogočil lastno preživetje

Zaradi vseh naštetih odprtih vprašanj v sindikatu pozivajo pristojne organe, tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisijo za preprečevanje korupcije, naj nemudoma sprožijo postopke za ugotavljanje nepravilnosti ali koruptivnosti v postopku prodaje. Bojijo se namreč, da si bo Agrokor z nakupom Mercatorja omogočil preživetje na račun slovenskega trgovca.

V petek je konzorcij prodajalcev delnic Mercatorja s hrvaškim Agrokorjem sklenil pogodbo o prodaji. Podpis pogodbe po navedbah Mercatorja predstavlja nadaljevanje kompleksnega procesa za doseganje stabilnejše lastniške strukture podjetja ter korak v procesu konsolidacije trgovine v regiji in vzpostavitvi vodilnega regijskega trgovca.