Nekdanji delavci bloškega Novolita v stečaju, ki so od lanskega februarja ponovno dobili zaposlitev in nadaljujejo proizvodnjo stiropora, spet trepetajo za svoja delovna mesta. Podjetju JUB EPS Izolacije se namreč še pred koncem februarja izteče najemna pogodba za Novolitov kompleks, garancije, da bo najemnik ostal še naprej, s tem pa tudi proizvodnja, pa v tem trenutku ni.
Stečajni upravitelj Novolita Valter Stepan je namreč objavil razpis za zbiranje novih ponudb za najem proizvodnih prostorov. Kot pogoj je navedel tudi nadaljevanje proizvodnje, a tu lahko nastopijo težave. V kompleksu nekdanjega Novolita namreč ni vse premoženje last stečajnega dolžnika. Ena od stavb, kjer poteka proizvodnja, je namreč v lasti NLB Leasinga (banka NLB je sicer največji ločitveni upnik), ki je z Jubom že sklenil najemno pogodbo do konca februarja 2015 in predpogodbo o odkupu. Stroji v isti stavbi pa so medtem last stečajnega dolžnika.
»Bojimo se, da zaradi takšne prepletenosti nemotena proizvodnja ne bo več mogoča, kratko pa bomo spet potegnili delavci,« je na včerajšnjem zboru delavcev dejal Jože Milavec, predsednik sindikata v podjetju. Toda zaskrbljeni delavci, ki so s sedanjim delodajalcem sicer zadovoljni, saj redno dobivajo plače, regres, dobili so tudi božičnico, so včeraj ostali brez jasnih odgovorov. Stečajni upravitelj se namreč zbora delavcev ni udeležil, pač pa le predstavniki Juba. Ti so napovedali, da bodo storili vse, da bi se proizvodnja nadaljevala do prodaje kompleksa na javni dražbi. Ravnanje stečajnega upravitelja, ki se o podaljšanju pogodbe z njimi ni bil pripravljen pogovarjati in s takšnim postopanjem za ceno nekaj tisoč evrov višje najemnine po njihovem ogroža vrednost kompleksa in delovna mesta, pa označili kot neodgovorno. »Upniki si lahko samo želijo takšnega najemnika. Vse obveznosti iz pogodbe smo izpolnili, plačali vnaprej najemnino za celo leto, pravilno skrbeli tudi za zaloge, ki so last dolžnika, se obnašali korektno kot dober gospodar. Nismo samo ohranili premoženja, zagotovo smo ga tudi oplemenitili z vsemi posegi, ki smo jih bili prisiljeni narediti, da se je proizvodnja sploh lahko spet začela,« je izpostavil direktor EPS Marjan Krabonja. Napovedal je, da bodo v primeru odkupa kompleksa razvijali nove programe, med drugim pasivne hiše.
»Podjetje Jub naprošam, naj ne izkorišča težkega položaja delavcev za dodaten medijski pritisk v svoje namene,« se je v pismu odzval stečajni upravitelj. Po telefonu pa nam je zagotovil, da morebitni drugi ponudnik za najem ne bo mogel postati najemnik, če ne bo mogel dokazati, da je sposoben proizvodnjo v razumnem roku nadaljevati. Do včeraj je sicer prejel le ponudbo Juba, resen interesent pa je tudi konkurenčno podjetje Fragmat iz Sodražice. Njegov direktor Franc Žgajnar nam je potrdil, da so zainteresirani tako za najem kot za nakup. Čas za oddajo ponudbe za najem imajo sicer še do jutri, ponudbe pa bodo odpirali prihodnji teden. Na vprašanje, kako bi lahko ob oviri z lastniško prepletenostjo prostorov in opreme nadaljevali proizvodnjo, pa nam je Žgajnar dejal, da je tehnično mogoče vse rešiti. Je pa pripomnil, da takšna prepletenost najbrž ni naključna, ošvrknil pa tudi NLB Leasing, ki se je po njegovem mnenju z Jubom očitno dogovarjal vnaprej.
Zapleta se tudi postopek prodaje Novolitovega kompleksa. Potem ko je okrožno sodišče v Ljubljani novembra objavilo sklep o prodaji z javno dražbo z zniževanjem izklicne cene, s čimer se je strinjal tudi upniški odbor, so namreč trije manjši upniki iz lokalnega okolja uspeli s pritožbo na višjem sodišču. To je razsodilo, da bi se s kombinacijo predkupne pravice najemnika (Jub oziroma EPS) in javne dražbe z zniževanjem izklicne cene že v prvem poizkusu prodaje omejila konkurenca, saj drugim potencialnim ponudnikom ta kombinacija preprečuje možnost enakovredne in nediskriminacijske udeležbe v postopku prodaje dolžnikovega premoženja. Zato je pritrdilo domnevo pritožnika, da gre za vnaprej dogovorjen posel, pri katerem je »javna dražba« samo še formalnost, ki bi bila lahko na škodo upnikov.
Ivan Kukan, pravni zastopnik Juba, je obtožbe zavrnil in poudaril, da bi bil z javno dražbo z zniževanjem cene postopek lahko hitreje zaključen kot s prodajo v več krogih, ko bi ponudniki čakali na znižanje cene. Diskriminaciji drugega ponudnika, ki bi ponudil enako ceno kot predkupni upravičenec, pa bi se po njegovem lahko izognili z določbo, da se v tem primeru ponudbe zvišujejo. Stepan, ki je prvotno predlagal prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb in se z javno dražbo z zniževanjem cene sam ni strinjal, nam je povedal, da je sodišču že predlagal nov način prodaje z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene.
