Za mnoge varčevalce, ki želijo v letošnjem letu obnoviti depozit ali skleniti novega, lahko obisk katere izmed bank pomeni precejšnje razočaranje. Varčevanje v slovenskih bankah je bilo namreč še ob koncu lanskega leta precej bolj donosno, kot je danes, bankirji pa za nameček namigujejo, da bodo trendi vsaj v bližnji prihodnosti kazali le še bolj navzdol – k manj donosnemu varčevanju. Nekatere banke tako danes ponujajo tudi za pol odstotne točke manj donosna varčevanja kot še pred nekaj meseci.
Kljub temu v bankah ne pričakujejo večjih odlivov depozitov, saj smo Slovenci še vedno »zapriseženi« varčevalci v bančnih vlogah. Prav zato imamo v Sloveniji višje obrestne mere na dolgoročne depozite kot v drugih evropskih državah, kjer prebivalci dolgoročno varčujejo v drugih oblikah finančnih naložb (delnice, obveznice, skladi, zavarovalniški produkti), menijo v NLB. To kaže na finančno nepismenost oziroma na nizko stopnjo razvoja slovenskega varčevalca, ki se je šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvič spoznal z drugimi oblikami naložb.
No, danes je zgodba nekoliko drugačna in v NLB so dejali, da se je v zadnjih mesecih zaradi pozitivnih novic na kapitalskih trgih nekaj sredstev odlilo v delniške portfelje. Marca so imela slovenska gospodinjstva v bankah za 14.864 milijonov evrov vlog, le mesec pred tem pa je bila ta številka kar za 144 milijonov evrov višja. Izredno visok odliv prihrankov bi le težko v celoti pripisali vlaganjem na kapitalske trge, zlasti če vemo, da se je ravno marca odvijala drama na Cipru, ki je zamajala zaupanje marsikaterega deponenta v varnost svojih prihrankov na banki.
Ne glede na to, da je lokacija prihrankov, ki so jih slovenska gospodinjstva dvignila iz bank, neznana, večina bankirjev ni zaskrbljenih nad potencialno izgubo strank, saj so obrestne mere na depozite v Sloveniji v povprečju precej višje kot v območju evra. »Depoziti v naši državi so previsoko obrestovani,« je bil jasen predsednik uprave Unicredit bank Slovenija Stefan Vavti, ki je v preteklosti večkrat dejal, da se Slovenci niti ne zavedamo, kako dobre pogoje nam ponujajo banke. Razlog za takšno odstopanje od povprečja v območju evra vidi Vavti delno v tem, da je v Sloveniji manj domačih depozitov kot kreditov, predvsem pa v dejstvu, da nekatere banke še vedno preplačujejo depozite. To velja predvsem za dolgoročne depozite, kamor uvrščamo vse vezane vloge, daljše od enega leta.
Razkorak med povprečnimi obrestnimi merami v ponudbi slovenskih bank in bank območja evra raste namreč že več kot eno leto in znaša skoraj dve odstotni točki. Razkorak pri kratkoročnih depozitih se na drugi strani manjša, a je zgodba postavljena na glavo, saj so za približno 0,2 odstotne točke še vedno bolj radodarne banke iz območja evra. Vendar je pri tem treba upoštevati tudi države, kot so Portugalska, Grčija in Ciper, ki poizkušajo s previsoko obrestno mero privabiti nove varčevalce. V Hypo Alpe-Adria-Bank se tako raje primerjajo z državami, kot so Avstrija, Italija in Nemčija, kjer so tudi kratkoročne obrestne mere nižje kot v Sloveniji.
Visoke obrestne mere v Sloveniji najedajo poslovni rezultat bank, so prepričani v Hypu, zato že sama logika poslovanja bank terja nižanje obrestnih mer. Ne nazadnje to od bank zahteva tudi Banka Slovenije. Na ravni območja evra je mogoče videti enake tendence s strani Evropske centralne banke (ECB), kar nakazuje tudi nedavno znižanje ključne obrestne mere na 0,5 odstotka. Zaradi relativno majhnega znižanja ključne obrestne mere (za 0,25 odstotne točke) sicer ni pričakovati bistvenih sprememb pri obrestovanju depozitov, vendar je pomemben psihološki vpliv takšnega ukrepa, ki kaže na to, da želi ECB obresti na depozite še dodatno znižati in s tem vsaj nekoliko spodbuditi potrošnjo. Čeprav v Sloveniji ni znamenj oživljanja potrošnje, je večina bank v zadnjem času vztrajno nižala obrestne mere na depozite. Vavti pri tem ocenjuje, da se bo zniževanje obrestnih mer verjetno nadaljevalo tudi v prihodnje. Vsekakor pa ni mogoče pričakovati njihovega zvišanja. »Ob nizki gospodarski rasti in inflaciji za to vsaj v krajšem časovnem obdobju ni nobenega razloga,« so dejali v Abanki Vipi.
