Sberbank Europe in Agrokor sta minuli teden podpisala dogovor o 600 milijonov evrov vrednem posojilu, ki ga zagotovo lahko prištevamo med največje posle na Balkanu v zadnjih letih. Za Sberbank Europe je bil posel celo največji v njeni kratki, dveletni zgodovini, a zagotovo ne zadnji na tem koncu Evrope. »Pripravljamo se še na vrsto novih poslov,« je dejal prvi mož Sberbank Europe Mark Arnold, ki se je med včerajšnjim obiskom Slovenije na poslovnem kosilu srečal še z enim velikim igralcem iz naših logov. Katero podjetje želi milijonsko posojilo od Sberbank, ni želel razkriti, pogovori pa naj bi potekali že več kot pol leta.

Ruska bančna skupina je v kratkih dveh letih po prevzemu avstrijske bančne skupine Volksbank International (VBI) postala ena ključnih igralk na bančnem trgu Balkana in vzhodne Evrope. Medtem ko večina bank sedi na denarju in se boji kreditirati, je Sberbank vse agresivnejša. Po besedah prvega moža slovenske Sberbank Gašparja Ogrisa - Martiča se je bilančna vsota banke v dveh letih povečala za približno 50 odstotkov. Rasteta tako baza depozitov kot tudi obseg kreditov. Po nerevidiranih podatkih je Sberbank lani okrepila obseg posojanja podjetjem za 17 odstotkov, na 1,1 milijarde evrov, medtem ko se je obseg depozitov nebančnih strank na letni ravni povečal za dobrih 28 odstotkov, na 764 milijonov evrov. Pri tem ni izostal niti dobiček, ki je ob koncu leta 2012 dosegel 156.000 evrov, lani pa že dva milijona evrov.

Ravno zaradi hitre rasti Arnold ni preveč navdušen nad novimi nakupi bank tako na Balkanu kot tudi v Sloveniji. Po njegovem mnenju mora še kar nekaj bank zbrati dodaten kapital, kar posledično vodi v zmanjševanje njihovega kreditiranja. »Tu vidimo svojo priložnost za nadaljnjo rast,« je razkril načrte za prevzemanje tržnih deležev in poudaril, da bo filozofija banke že čez dve leti morda drugačna. Zaveda se namreč, da je na slovenskem trgu preveč bank, zaradi česar bo do konsolidacije moralo priti. A za zdaj slovenske banke, tudi dokapitalizirane, niso primerna prevzemna tarča za Sberbank. Arnold namreč meni, da je pri prevzemih treba biti »pozoren še na kaj drugega kot le na kapital«.

Če so nekatere banke kapitalsko ustrezno podprte, pa za kapitalom hlastajo slovenska podjetja, ki potrebujejo približno pet milijard evrov. Pa lahko računajo tudi na ruski denar? Sberbank je kot edina ruska banka na tem koncu prva, na katero se praviloma z vprašanji obrnejo ruska podjetja, ki pa za zdaj niso veliko vlagala v Slovenijo. Ogris - Martič je dejal, da je večina vlaganj oziroma zanimanja za vlaganja v razponu od enega do deset milijonov evrov. Glavni interesenti so pretežno mala in srednje velika podjetja. Največji ruski investitor v Sloveniji, ki sodeluje z Sberbank, je sicer jeklar Koks oziroma njegova hčerinska družba Dilon, 72-odstotna lastnica SIJ – Slovenske industrije jekla.

Rusi se trenutno precej bolj kot za Slovenijo zanimajo za vlaganja v Avstriji. Pri naših severnih sosedih je bilo v zadnjih letih s pomočjo Sberbank uresničenih med 400 in 500 milijoni evrov ruskih vlaganj. Arnold pri tem ne vidi razlogov, zakaj ne bi Sberbank tudi drugod po Balkanu pomagala pri preboju ruskih podjetij na trg. Prvo leto po prevzemu VBI so v Sberbank porabili predvsem za postavitev temeljev in vzpostavitev poslovnega modela, drugo leto so banko nadgrajevali, tudi z ustreznimi kadri, zdaj pa so pripravljeni na določnejši nastop na trgu.

V Sloveniji po rasti za zdaj nimajo prave konkurence, domače banke ne posojajo, položaj bank s tujimi lastniki pa je nekoliko negotov zaradi ravnanja matic, ki so v pripravah na temeljite preglede bank pod vodstvom Evropske centralne banke (ECB) krepko oslabile svoje portfelje. Unicredit je tako lani prikazala 14 milijard evrov visoko izgubo, podobno tudi Intesa Sanpaolo, lastnica slovenske Banke Koper, ki je ustvarila izgubo v višini 4,5 milijarde evrov. V Sberbank ni preplaha pred pregledi bančnega premoženja in obremenitvenimi testi. »Že ob prevzemu VBI smo temeljito prevetrili banko in prvo leto ustvarili 300 milijonov evrov visoko izgubo,« je dejal Arnold, ki se vendarle ne strinja s stalnim povečevanjem kapitalskih zahtev, saj omejujejo dobičkonosnost bank. Zasebna banka z delničarji mora ustvariti dobiček. »Nismo dobrodelna ustanova,« je opozoril Arnold.