Začenja se odločilna faza spopada za obvladovanje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in s tem tudi 1,43 milijarde evrov vrednega projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6).
Nadzorniki HSE bodo namreč že v torek morda odločili o tem, kdo bo ob generalnem direktorju Blažu Košoroku sedel v razširjeni upravi družbe. Že pred dnevi so opravili razgovore z večjim številom kandidatov. V igri za člana poslovodstva za tehnične zadeve naj bi ostali še trije: vodja odbora za aktivni nadzor projekta TEŠ 6 Marko Tandler, ki naj bi imel tudi največ možnosti, dolgoletni izvršni direktor za trženje na HSE Tomaž Štokelj in nekdanji direktor Termoelektrarne Trbovlje (TET) Marko Agrež. Pri izbiri novega prvega finančnika holdinga pa – neuradno – za zdaj najbolje kaže Danilu Grašiču, nekdanjemu članu uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Nadzorni svet HSE vodi Miloš Pantoš, ki velja za kader iz kvote PS. Za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.
Skupna zgodovina Danila Grašiča in TEŠ 6
Tako Grašič kot Tandler sta več kot po volji tako imenovanemu šaleškemu lobiju, za katerim ob velenjski SD stoji pisana množica lobističnih interesov. Boj za obvladovanje HSE, ki (ne)naključno poteka v senci prihajajočega spopada med Alenko Bratušek in Zoranom Jankovićem za vrh PS, časovno sovpada s težavami v TEŠ in Premogovniku Velenje. V Šoštanju tako že več mesecev ne morejo najemati novih posojil za poplačila obveznosti do Alstoma, dobavitelja opreme za blok 6, zato je te v celoti prevzel HSE, ki je že pred tem sam prebil zgornjo mejo zadolženosti (okoli 1,1 milijarde evrov). Tudi v Velenju bodo v prihodnjih mesecih, ko se bodo morali lotiti sanacije hčerinskih družb premogovnika, odvisni od likvidnostnih posojil holdinga. Za srednjeročni obstoj šaleške energetike je torej ključno, kdo bo v zadnji fazi projekta TEŠ 6 obvladoval Skupino HSE. Še posebno ker bo nov 600-megavatni objekt po zagonu v letu 2016 ob sedanjih cenah električne energije in premoga iz Velenja ustvarjal večdesetmilijonsko izgubo. To pa bo moral pokrivati prav holding.
Grašič je tako že v času AUKN skupaj s še enim članom uprave Markom Golobom veljal za velikega podpornika nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika. Spomnimo, ko so nadzorniki šoštanjske elektrarne novembra 2010 Rotnika zamenjali s Simonom Totom, je AUKN, ki je takrat šele začela dobro delovati, od HSE zahtevala preklic njihove odločitve. V začetku leta 2011 je AUKN, v kateri sta imela glavno besedo prav Grašič in Golob, iz nadzornega sveta HSE najprej odpoklicala Jadranka Medaka, ki je takrat javno razmišljal o začasni ustavitvi TEŠ 6, in nato preprečila zamenjavo direktorja premogovnika Milana Medveda. Pozneje se je agencija, ki ji je hrbet kril tedanji minister za finance Franc Križanič, večkrat zapletla v konflikt z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić, ki je več mesecev neuspešno zahtevala dodatne podatke o TEŠ 6.
Bo šaleški prevzem HSE preprečil Sod?
Z Rotnikovim krogom je že več let tesno povezan tudi Tandler. Z nekdanjim direktorjem TEŠ je že pred leti spisal več strokovnih del s področja materialov. Do njegove zamenjave je bil Tandler član projektne skupine za gradnjo TEŠ 6, takoj po njej pa jo je skupaj s preostalimi sodelavci zapustil. V TEŠ se je vrnil leta 2012. Košorok ga je najprej nastavil za vodjo odbora, ki potrjuje ali zavrača vse pomembnejše odločitve pri TEŠ 6, in ga nato imenoval še v svoj kabinet. Lani je bil Tandler nekaj časa v igri tudi za direktorja TEŠ. Prav Tandlerjeve povezave s TEŠ so njegova največja lobistična prednost pred obema protikandidatoma. Medtem ko je oddelek HSE za trgovanje z električno energijo, ki ga vodi Štokelj, že več mesecev tarča očitkov iz Šaleške doline, Agrež prihaja iz Zasavja, ki bo v prihodnjih mesecih s težavami iskalo svoje mesto na zemljevidu domače energetike.
Zgodba ima še dve nerešeni uganki. Prva je, ali lahko razširitev uprave HSE v prihodnjih mesecih »odnese« tudi Košoroka. Res je, da je cena njegovih delnic po nedavni Medvedovi zamenjavi in »zamrznitvi« spora s sindikati hčerinskih družb ponovno zrasla. A ostaja dvom, ali je Košorok na srednji rok (še) sprejemljiv za dve največji koalicijski stranki. Druga uganka je, ali in kako se bo v dogajanje okrog HSE v prihodnjih dneh morebiti vključil Sod kot krovni upravljavec državnega premoženja. V njegovi upravi namreč po odstopu predsednika Tomaža Kuntariča ni več predstavnika SD, njeno vodenje pa je prevzel Matej Pirc (PS).