Spoštujem vlade šestih članic, ki so z rusko stranjo sklenile dvostranske sporazume. Prepričan sem, da so to storile ob popolnem zavedanju posledic in morebitnih zapletov, je dejal Čižov v razpravi o odnosih med EU in Rusijo v letu 2014, ki jo je pripravil bruseljski think tank European Policy Centre (EPC).
Glede na to, da je šest članic Evropsko komisijo lani decembra pooblastilo, da se v njihovem imenu pogaja z rusko vlado o teh sporazumih, se je ruska stran po veleposlanikovih besedah pripravljena pogovarjati s komisijo, a nikakor ne o razglasitvi teh sporazumov za nične in neveljavne. "Pogovarjali se bomo o možnosti prilagoditve določil tretjega energetskega svežnja tem sporazumom, ne obratno," je izpostavil Čižov.
Rusi čakajo potezo EU
Ruska stran sicer po njegovih besedah sedaj čaka na potezo komisije. V petek bo v Moskvi evropski komisar za energijo Günther Oettinger, ki se bo udeležil sestanka stalnega partnerskega sveta EU in Rusije o energetskih temah, in ob tej priložnosti veleposlanik pričakuje, da bo komisija predstavila svoja stališča o tem, kako naprej.
Čeprav Čižov dosedanjih stališč komisije, ki trdi, da dvostranski sporazumi šestih članic z Rusijo kršijo evropsko energetsko zakonodajo, danes ni želel podrobno komentirati, je bil precej kritičen do tretjega energetskega svežnja, češ da ga "težko opiše kot enega boljših izumov EU doslej".
Izpostavil je, da ruska stran pozorno spremlja izvajanje velikih energetskih projektov v EU, pri čemer opaža, da večina temelji na izjemah od tretjega energetskega paketa, kar po njegovih besedah ni presenečenje.
Južni tok terja posebno obravnavo
V tem kontekstu je poudaril, da velikih čezmejnih infrastrukturnih projektov ne bi smeli obravnavati zgolj z vidika zakonodaje EU, konkretno tretjega energetskega svežnja. Takšen čezmejni projekt, ki terja posebno obravnavo, je po njegovem mnenju tudi Južni tok, saj v njem sodelujejo tudi države, ki niso članice unije, na primer Srbija.
Evropska komisija je lani decembra sporočila, da dvostranski sporazumi o gradnji plinovoda v izvedbi ruskega plinskega giganta Gazproma, ki so jih z Rusijo sklenile Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška, Avstrija in Slovenija ter Srbija, ne upoštevajo ključnih načel evropske energetske zakonodaje, in zahtevala nova pogajanja o teh sporazumih.
Izpostavila je tri problematične točke: kršenje načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina, kršenje pravice dostopa tretjih strank do plinovoda ter neustrezno določanje cen oziroma dajatev za uporabo plinovoda.
Rusija in Eu morata prekiniti začaran krog nezaupanja
Južni tok bo po pričakovanjih ena od tem na vrhu EU in Rusije, ki bo 28. januarja v Bruslju, tik pred začetkom februarskih zimskih olimpijskih iger v Sočiju.
Čižov je sicer pred vrhom izpostavil, da je "skupna dolžnost" EU in Rusije, da izstopita iz začaranega kroga vzajemnega nezaupanja, iz katerega se napajajo vzajemne napačne predstave. Dejanskih navzkrižij interesov je po njegovih besedah precej manj, kot kažejo te napačne predstave; zgodba EU in Rusije je "zgodba o soodvisnosti".
A na novinarsko vprašanje, kako komentira besede nekaterih diplomatov v EU, da ruski predsednik Vladimir Putin v pričakovanju Sočija ne bo imel prav veliko potrpljenja s kakršnimikoli kritikami iz EU, je Čižov odgovoril: "O Putinovem potrpljenju - nikomur ne bi svetoval, naj ga preizkusi."