»V Trbovlje prihajamo, ker verjamemo v prihodnost termoelektrarne. Financirali bomo obnovo bloka 4, zanima pa nas premog iz rudnika Brnica.«
To je včeraj za Dnevnik zatrdil Dragan Borković, direktor bosanske družbe Privredni preporod in desna roka nekdanjega ruskega kralja cementa Olega Burlakova, ki se je s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) očitno dokončno dogovoril o nakupu Termoelektrarne Trbovlje (TET). Novi lastnik bo zanjo plačal enajst milijonov evrov, zavezal pa se bo k ohranitvi večine od 195 delovnih mest in dodatnim vlaganjem. Posel, ki naj bi ga danes v Trbovljah uradno razkril generalni direktor holdinga Blaž Košorok, morata potrditi še Sod in vlada, ki naj bi o tem odločila najpozneje do septembra.
Za Ruse ekonomično, kar za HSE ni
Burlakov bo tako postal lastnik elektrarne, ki je lani ustvarila dobrih 47 milijonov evrov prihodkov, v zadnjih dveh pa je ustvarila slabih 110.000 evrov dobička. Zakaj torej ruski kupec vidi prihodnost v TET, ki je v zadnjih letih postala slepo črevo domače energetike, v HSE pa so ji namenili zgolj vlogo rezerve za domači energetski sistem? Kot je pojasnil Borković, je njihov nakup vezan na oživitev rudnika Lješljani, ki leži tik ob meji med Hrvaško in BiH, pri Novem Gradu (nekdanji Bosanski Novi). »Lani smo pridobili koncesijo za ponovno kopanje rjavega premoga v rudniku, ki je bil od druge svetovne vojne zaprt. To bo glavni energent TET. Že zdaj imamo na voljo 25 milijonov ton premoga, kar pa je le pet odstotkov vseh zalog na območju,« je dejal Borković. TET je sicer za letos načrtoval porabo okoli 350.000 ton premoga.
A neznank je še veliko. Najprej, kakšna bo ekonomika ruskega projekta. Spomniti namreč velja, da je TET še lani Rudniku Trbovlje-Hrastnik za gigadžul premoga plačeval 2,85 evra, kar po oceni holdinga ni zagotavljalo konkurenčne cene električne energije. Kako bo torej Burlakov premog, ki ga bo moral do Trbovelj pripeljati z železnico iz BiH, dobavljal ceneje? »Cena bo zagotovo nižja od 2,5 evra. Gre za visokokalorični premog,« odgovarja Borković in poudarja, da ga želijo mešati s premogom iz novega zasavskega rudnika Brnica. Ta ima za šest milijonov ton zalog, a odločitve o njegovem odprtju vlada še ni sprejela.
S potrdilom banke UBS jamčijo za obnovo kotla
Lastne načrtovane cene električne energije iz TET, ki so jo v Trbovljah do zdaj postavljali pri 59 evrov na megavatno uro, ni želel razkriti. Na pomisleke o nizki ceni energije v Evropi, ki zmanjšuje vlaganja v termoelektrarne, pa je Borković odvrnil, da »so napovedi vedno nehvaležne«. »A verjamem, da bo električna energija iz Trbovelj zanimiva za mešane produkte in prodajo kupcem,« je pristavil. Burlakov se bo zavezal tudi k financiranju obnove bloka 4, ki naj bi stala okoli 60 milijonov evrov. 130-megavatna enota bi letno lahko proizvedla do 850 gigavatnih ur električne energije, njen izkoristek pa bi se dvignil na 36 odstotkov.
Borković je potrdil še, da so za dodatna vlaganja pridobili garancijo švicarske banke UBS. Še pred nekaj meseci, ko se je zdelo, da so pogajanja s HSE že padla v vodo, naj bi bil eden od razlogov za to prav domnevna pomanjkljiva garancija. Ta naj bi bila v resnici zgolj nekakšno pismo o investicijski sposobnosti. Uradni lastnik TET bo sicer švicarska družba Edelweiss Investment, ki ima le sto tisoč frankov kapitala. Toda Borković je zatrdil, da je njen edini lastnik Burlakov, ki prek nje obvladuje tudi Privredni preporod in mrežo drugih družb po svetu,
Novi ruski lastnik TET obogatel pod Jelcinom
Oleg Leonidovič Burlakov je sicer eden od številnih ruskih bogatašev, ki jim je padla sekira v med v času zloglasne privatizacije, ko je največjo državo na svetu vodil Boris Jelcin. Leta 1992 je Burlakov, rojen leta 1949 v Sankt Peterburgu, od koder prihaja tudi Vladimir Putin, postal lastnik Novoroscementa, ene večjih ruskih družb za proizvodnjo cementa. To je leta 2006 za skoraj milijardo ameriških dolarjev prodal oligarhu Levu Kvetnoju, nekdanjemu solastniku moskovskega letališča Vnukovo. Leta 2005 je v zahodni Sibiriji ustanovil naftno družbo Burneftegaz, ki je do zdaj dobila dovoljenje za izkoriščanje štirih večjih naftnih polj, lani pa se je eden njenih vodilnih zapletel v afero z domnevnim podkupovanjem.
V zadnjih letih je Burlakov poslovno zelo aktiven na Balkanu. Kupil je tovarno barv Terpentin Preporod v Višegradu (BiH), omenjal pa se je v povezavi s številnimi naložbami na Balkanu (od rudnika Ljubija v BiH do več lesnopredelovalnih družb v stečaju), do katerih nikoli ni prišlo. Po ocenah ruskih medijev in revije Forbes je bil Burlakov v začetku minulega leta »težak« okoli 600 milijonov ameriških dolarjev.
