Presenetljiva odločitev vlade Alenke Bratušek, da za nadzornike Kapitalske družbe (Kad) imenuje iste ljudi, ki že sedijo v nadzornem svetu Slovenske odškodninske družbe (Sod), pomeni začetek udejanjanja načrta, ki si ga je zadala že bivša vlada Janeza Janše – koncentracija upravljanja celotnega državnega premoženja na enem mestu.
Hitra podreditev enega paradržavnega sklada drugemu predstavlja tudi začetek brisanja dvajset let nastajajočega dogovora med različnimi družbenimi skupinami, kot so sedanji in bodoči upokojenci, javni uslužbenci, denacionalizacijski upravičenci, žrtve vojnega nasilja in drugi, v korist katerih naj bi država upravljala premoženje. Vsakršne posege v samostojnost Kada in v upravljanje njegovih sredstev so doslej ustavila predvsem nasprotovanja upokojencev in sindikatov. Z imenovanjem nadzornikov Soda v nadzorni svet Kada se je bojazen o posegu v samostojnost slednjega znova okrepila, a v Sodu zagotavljajo, da neupravičeno. Pojasnili so, da uprava Soda spoštuje določila zakonodaje, ki določa, da se lahko premoženje Kada uporabi zgolj za namene, določene z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Z imenovanjem novih nadzornikov Sod nikakor ne posega v pristojnosti Kada, prav tako pa bo Sod tudi v prihodnje spoštoval poslanstvo in cilje Kada,« so pojasnili na Sodu. »Z imenovanjem novih članov nadzornega sveta Kada: Sama Lozeja, Aleksandra Mervarja in Staneta Seničarja je želel Sod doseči poenotenje upravljanja obeh družb in izboljšanje koordinacije pri postopkih prodaje. S tem se bodo maksimirale koristi za obe družbi kot tudi za lastnico, to je Republiko Slovenijo,« so dodali.
O zamenjavi nadzornikov Kada naj bi Sod pod vodstvom Tomaža Kuntariča prepričali predvsem zapleti ob začetku privatizacije Telekoma Slovenije. Kot smo poročali včeraj, naj bi Kad pred podpisom prodajnega sporazuma zahteval soglasje skupščine, ki jo predstavlja uprava Soda. Ker naj bi s tem po nepotrebnem podaljševal začetek prodaje Telekoma, se je Sod oziroma država odločila vzeti vajeti v svoje roke. Po naših informacijah naj bi uprava Kada pod vodstvom Bachtiarja Djalila s podpisom sicer odlašala zaradi dodatnih določil v sporazumu, na podlagi katerih bi se Kad vnaprej odpovedal odločanju o tem, ali bo na koncu sprejel ponudbo za nakup svojega 5,6-odstotnega deleža v Telekomu in s tem usodo svoje verjetno najpomembnejše naložbe prepustil privatizacijski komisiji. Navsezadnje ima Kad lastne obveznosti oziroma mora zagotavljati stabilnost pokojninske blagajne, za kar mora ustvarjati okoli petodstotni letni donos. Novi nadzorniki Kada naj bi imeli sicer že prihodnji teden svojo prvo sejo, na katero pa po naših informacijah razprava o razrešitvi vodstva Kada ne bo uvrščena.
