Nadzorni svet družbe SIJ – Slovenska industrija jekla (Sij) bo morda že danes razrešil dolgoletnega predsednika uprave Tiborja Šimonko.
To informacijo nam je včeraj potrdilo več virov. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bila ruska družina Zubitsky, ki prek podjetja Dilon obvladuje slovensko jeklarsko skupino, nezadovoljna s poslovanjem Sija v minulem letu. To naj bi namreč zaostalo za načrti, pri čemer velja dodati, da so slabše od pričakovanj lani poslovale tudi številne druge jeklarske družbe po Evropi. Ruse naj bi zmotilo tudi prepočasno zniževanje stroškov poslovanja, viri pa so včeraj omenjali možnost, da družina Zubitsky razmišlja o večjem krčenju števila zaposlenih v nekaterih družbah iz skupine.
Kazalci poslovanja Skupine Sij že dve leti padajo. Njeni prihodki so tako že leta 2012 znašali 732 milijonov evrov, kar je štiri odstotke manj kot leta 2011. Krepko je v tem obdobju padel tudi čisti dobiček (s 17 milijonov evrov na 740.000 evrov), prav tako za 13 odstotkov tudi dodana vrednost na zaposlenega. Tudi v prvem polletju lanskega leta se je prodaja gotovih izdelkov v hčerinskih podjetjih Acroni, Metal Ravne, Noži Ravne, Elektrode Jesenice in SUZ v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2012 znižala za 18 odstotkov, na dobrih 183.000 ton. Še marca lani je Šimonka izjavljal, da ostaja optimist, »predvsem zato, ker smo v zadnjih petih letih v tehnologije in razvoje novih produktov vložili dobrih 360 milijonov evrov«. Avgusta lani so na skupščini Sija Rusi v skupini pustili skoraj 23 milijonov evrov bilančnega dobička.
Morebitna razrešitev Šimonke, ki Sij vodi že od leta 2002, aktualni mandat pa se mu izteče leta 2016, bi pomenila pomembno prelomnico v delovanju skupine. Ta je od leta 2007 v lasti Rusov, ki so takrat od države za 105 milijonov evrov odkupili 55-odstotni lastniški delež. Šimonka zamenjave lastništva, ki jo je pozneje pod drobnogled vzelo računsko sodišče in ugotovilo, da prodajni postopek ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene, ni zgolj »preživel«, ampak se je z Rusi tudi poslovno prepletel. Že od leta 2011 je tako družbenik podjetja Erus Pro, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo naprav zelene tehnologije, njegov prokurist pa je nekdanji prvi nadzornik Soda Otmar Zorn. Že kmalu zatem je pomembni solastnik podjetja postal Andrej Zubitsky, sicer predsednik nadzornega sveta Sija. Ta je verjetno težko spregledal podatek, da je Sij pod vodstvom Šimonke še leta 2010 Viatorju & Vektorju (V&V) Zdenka Pavčka odobril 1,5 milijona evrov visoko kratkoročno posojilo, ki je »nasedlo« v stečajni masi družbe, katere član upravnega odbora je bil tudi Šimonka. Za servisiranje posojila je V&V jamčil z zastavo lastniških deležev nekaterih hčerinskih podjetij in nepremičnin.
Ruskim lastnikom je sicer večkrat šla na roke tudi država. Poleg izmikanja pri izpolnjevanju zavez o vlaganju, na katero je opozorilo računsko sodišče, jim je šla na roke tudi odločitev druge vlade Janeza Janše, da bo četrtinski lastniški delež Sija ostal v državni lasti. S tem je družini Zubitsky, ki obvladuje rusko jeklarsko skupino Koks, prihranila 47 milijonov evrov, ki bi jih za ta delež morala plačati, če bi država izkoristila prodajno opcijo. Ob prodaji leta 2007 so se namreč Rusi zavezali, da bodo v petih letih od Republike Slovenije odkupili še 25 odstotkov delnic. Veliko prahu je dvignila tudi domnevno ugodna večletna pogodba o dobavi električne energije, ki jo je s Sijem tik pred prodajo podpisal Holding Slovenske elektrarne (HSE). Takrat ga je vodil danes pokojni Jože Zagožen, sicer soprog Marije Zagožen, ki je v času prve Janševe vlade predsedovala komisiji za prodajo Sija in več let tudi nadzorovala poslovanje jeklarske družbe.
Lobiranje družine Zubitsky naj bi imelo pomembno vlogo tudi pri določitvi trase slovenskega dela plinovoda Južni tok. Po prvotnih načrtih bi moral ta iz smeri Ljubljanske kotline Slovenijo zapustiti pri Novi Gorici, a sta se Gazprom in družba Plinovodi dogovorila za traso do Rateč, ki bo hčerinsko podjetje Sija, jeseniški Acroni neposredno priključila na bodoči nov vir ruskega plina.
