Ministrstvo za finance pripravlja pravne temelje, ki bodo omogočili, da bodo račun za sanacijo NLB, NKBM in Abanke plačali tudi lastniki njihovih podrejenih obveznic.
Po nujnem postopku je namreč v vladno proceduro vložilo predlog spremembe zakona o bančništvu, ki bo močno okrepil nabor možnih izrednih ukrepov Banke Slovenije. Tej daje možnost, da bo v primeru, če kateri od bank v vnaprej določenem roku ne bi uspelo zbrati nujno potrebnega dodatnega kapitala, lahko odredila celo razlastitev delničarjev ali odpis podrejenih obveznosti. Ta ukrep je Banka Slovenije napovedala že ob nedavni likvidaciji Probanke in Factor banke, osnutek zakona pa je tudi sicer pripravljen v skladu z novimi smernicami evropske komisije. Po podatkih ministrstva, ki ga vodi Uroš Čufer, so imele konec avgusta vse slovenske banke in hranilnice izdanih za kar 835 milijonov evrov podrejenega dolga. Z njihovim odpisom oziroma konverzijo v kapital bi se izdatki iz proračuna za sanacijo bank zmanjšali za med 300 in 500 milijonov evrov.
Prvi ukrep razlastitev delničarjev
Kako bo torej po novem potekala sanacija bank? Še preden bi prišlo do odpisa podrejenih obveznic, bo Banka Slovenije najprej razlastila tudi delničarje, ki banki kljub pozivu niso zagotovili potrebnega kapitala. V drugi fazi bi na vrsto prišli imetniki hibridnih obveznic, ki se prištevajo k temeljnemu oziroma regulatornemu kapitalu banke. Če tudi to ne bi zadostovalo, bi odpisali še podrejene obveznice oziroma jih spremenili v kapital banke. Ukrep odpisa v nobenem primeru ne bi mogel doleteti navadnih upnikov, torej fizičnih oseb in podjetij, ki imajo pri banki naložene depozite.
Sprememba bančne zakonodaje torej omogoča zagotavljanje kapitala banke z uporabo premoženja delničarjev in določenih upnikov, s čimer naj bi se po oceni ministrstva zmanjšale tudi zahteve glede porabe javnih sredstev. »Na telekonferenci ministrstva za finance, Banke Slovenije in evropskih institucij je evropska komisija sporočila, da bodo tudi za izvedbo ukrepov v slovenskih bankah uporabljali nova pravila o državnih pomočeh,« razloge za spremembo zakonodaje v vladnih gradivih pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Kot še dodajajo, je uporaba javnih sredstev glede na veljavna pravila o državnih pomočeh za reševanje težav bank dopustna šele, ko so v zadostni meri k zagotavljanju kapitalske ustreznosti prispevali tudi delničarji in imetniki podrejenega dolga.
Med Banko Slovenije in ECB naj bi trenutno potekala tudi razprava o tem, ali bi bilo možno navedeni ukrep uporabiti le pri tistih obveznicah, ki nimajo roka dospetja in so tudi sicer bolj tvegane.
Banki Slovenije velika diskrecijska pravica
Sprememba zakona določa, da nobeden od podrejenih upnikov v primeru odpisa oziroma konverzije ne bo smel biti v slabšem položaju, kot če ukrep ne bi bil uveden in bi prišlo do prenehanja banke. Prav zaradi tega bo lahko Banka Slovenije novo orožje uporabila le na podlagi ocene vrednosti premoženja banke, ki bi jo izdelal neodvisni cenilec podjetij in na podlagi katere bi se ugotovila višina poplačila podrejenih obveznosti v primeru prenehanja banke. Banka Slovenije bi imela pri odpisu podrejenih obveznosti – in tudi sicer v primeru ogroženosti finančnega sistema – zelo veliko diskrecijsko pravico. Nekatere obveznosti bi namreč lahko tudi izključila iz ukrepa, če bi bilo to nujno potrebno za preprečitev širjenja negativnih vplivov na delovanje finančnih trgov.
Rešitev, kot jo je predlagalo ministrstvo za finance, se Združenju bank Slovenije (ZBS) sicer zdi razumna in neizogibna. Podobno kot evropska komisija in ministrstvo za finance namreč tudi v ZBS ocenjujejo, da bi morali še pred prelitjem javnih sredstev v reševanje bank izgubo najprej utrpeti delničarji, ki so banko prignali v takšen položaj. Toda kot opozarjajo v ZBS, bi bil lahko odpis ali konverzija podrejenih obveznosti upravičena le v primeru, če bi obstajali razlogi za stečaj banke in ne, če obstajajo zgolj upravičeni razlogi, da banka začasno ne bo sposobna izpolnjevati svojih likvidnostnih obveznosti.
Razhajanje glede posledic
Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo z ukrepom delitve bremen prizadeti nekateri upniki bank, vendar naj bi sprememba zakona obenem omogočila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank in posledično večjo sposobnost kreditiranja gospodarstva. Na drugi strani v ZBS menijo, da bi »bile posledice sistemsko nesprejemljive, saj bi ustavile do sedaj poznano financiranje bank, s čimer bi se še dodatno ogrozila likvidnost bank in seveda drastično zmanjšalo kreditiranje gospodarstva«.
Kot še opozarjajo v ZBS, bi odpis oziroma konverzija podrejenih obveznosti v kapital posegla tudi v pravico do zasebne lastnine, ukrepi pa so po njihovem mnenju retroaktivni in neskladni z ustavo. Imetniki običajnih podrejenih obveznic so bili po dosedanji ureditvi v enakopravnem položaju kot preostali upniki banke. Ob nakupu obveznic so namreč sprejeli le tveganje, da bodo v primeru stečaja banke poplačani za navadnimi upniki, a pred delničarji banke in imetniki hibridnih obveznic, ki se prištevajo v temeljni oziroma regulatorni kapital.
