V šestem letu finančne krize in več milijardah evrov, namenjenih sanaciji bančne luknje, očitno še vedno ni pravi čas za pogovore o tem, kakšna naj bo strategija razvoja slovenskega bančništva. Teme so se lotili v državnem svetu, katerega namen ni bil iskanje krivcev, ampak osredotočanje na zagotavljanje gospodarske rasti, vendar je bilo v polemični razpravi o prihodnji strategiji bank slišati bore malo. Glavnina debate se je tako še vedno vrtela okoli vprašanja, zakaj in kako je država reševala banke, kdo je kriv za to, da je v državi premalo tujega kapitala in da smo za tuje vlagatelje povsem nezanimivi. Prav kapital prezadolženih podjetij, nesposobnih pridobivanja posojil, je ena glavnih težav tako gospodarstva kot bank.
»Krediti bank ne bodo gonilna sila izhoda iz krize,« je dejal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, ki je poudaril nujnost usmerjenosti v dolgoročno vzdržnost bančnega sistema in nujno sobivanje z alternativnimi viri financiranja. Ministrstvo za finance pod vodstvom Uroša Čuferja je pozornost s sanacije banke zdaj preusmerilo na prestrukturiranje podjetij in že do poletja naj bi nekaj primerov rešili. Določeni koraki sanacije bank se po Čufarjevih besedah že vidijo, saj se obrestne mere na depozite znižujejo, v drugi polovici leta pa naj bi bili po primerljivih obrestnih merah krediti dostopni tudi gospodarstvu.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki meni, da je obseg slabih posojil v državnih bankah tudi po sanaciji še vedno skrb zbujajoč, je uvodoma dejal, da ima v Sloveniji vsak svoje mnenje o tem, kaj naj banka počne. »Vsi so strokovnjaki za iskanje težav, malo pa jih je za iskanje rešitev,« je povedal guverner in tiste, ki menijo, da obstaja veliko rešitev, pozval, naj jih predstavijo. »Generalov po bitki je ogromno,« je dodal guverner centralne banke, ki je povedal, da je po 23-letnem branjenju pred tujim kapitalom državi zdaj ostal le denar davkoplačevalcev. Povabilo za dokapitalizacijo Banke Celje je bilo posredovano na 38 naslovov, vrnil pa se ni niti en sam pozitivni odgovor, je ponazoril nezainteresiranost tujih vlagateljev za Slovenijo, ki ji kapitala kronično primanjkuje. Ob tem je spomnil na rezultat prevzema Pivovarne Union, za katero se je potegoval tudi belgijski Interbrew, dobila pa jo je Pivovarna Laško z »domačim kapitalom«.
Rešitev, kako pritegniti tuje vlagatelje, vidi guverner tudi v tem, da se upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) zaupa tujcem, »nekomu, ki zna to bolje, kot znamo sami«. Finančni minister Čufer predloga ni komentiral. Jazbec je bil kritičen tudi do zakona o informacijah javnega značaja, v okviru katerega si nekateri želijo vpogled v vse kreditne mape slabih posojil. »Če ne verjamemo, da nadzorni sveti v bankah opravljajo svojo nalogo, vpeljimo zakon. A hkrati odpokličimo še vse nadzorne svete in podjetja, naj neposredno poročajo državnemu zboru, državnemu svetu, informacijski pooblaščenki in še župniku, da bodo pokriti vsi politični poli,« je zaključil guverner, ki opozarja, da je zakon nevaren ter ogroža normalno in konkurenčno poslovanje podjetij.