Čeprav je vlada na seznam naložb za prodajo uvrstila tudi podjetje Terme Olimia Bazeni, bo treba pred začetkom prodajnega postopka najprej skrbno pripraviti teren za njegovo uspešno izvedbo.
Po mnenju mnogih, tudi direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška, bi bilo v prvi vrsti smiselno združiti Terme Olimia Bazeni, ki ima v Podčetrtku v lasti vodni park, z zdraviliščem Terme Olimia. V tem primeru bi bilo po vsej verjetnosti od prodaje obeh podjetij mogoče iztržiti več, kot če bi ju prodajali vsako zase. Če bi bile Terme Olimia Bazeni v stoodstotni lasti Term Olimia, bi bila združitev razmeroma preprosta. Toda podjetji imata kljub tesni prepletenosti poslovanja različne državne lastnike, zato bo njuna združitev terjala obilo napora in časa. Po naših informacijah bodo o združevanju obeh podjetij člani nadzornega sveta odločali v prihodnjih nekaj dneh. V naslednji fazi bo sledila cenitev obeh podjetij. Na tej podlagi bodo določeni lastniški deleži v novem združenem podjetju. Pred začetkom prodajnega postopka bosta morali o združitvi Term Olimia in Term Olimia Bazeni odločati še skupščini obeh podjetij.
O morebitni združitvi se bodo na strani Term Olimia pogovarjali predstavniki Slovenskih železnic (28,5 odstotka), banke NKBM in Kapitalske družbe (Kad), ki vsaka obvladujeta po petino vseh delnic, ter podjetja v lasti zaposlenih (6,9 odstotka) in nekaj manjših delničarjev. Tudi na strani Term Olimia Bazeni, ki jih prav tako vodi Počivalšek, sta Kad (49,7 odstotka) in NKBM (25 odstotkov). Poleg njiju 25-odstotni delež obvladuje še Zvon Ena Holding v stečaju. Ker veliko večino delničarjev obeh podjetij obvladuje država, sama združitev ne bi smela predstavljati večjih težav. Za predstavo, knjigovodska vrednost Term Olimia znaša 24 milijonov evrov, Term Olimia Bazeni pa šest milijonov evrov.
V Termah Olimia si želijo, da bi se »poročili« s tujim partnerjem. V tem primeru bi si tako zdravilišče kot Slovenija obetala več tujih gostov. Toda njihovo število se bo zniževalo, če na državni ravni ne bomo naredili več pri promociji turizma. Zanj je država lani namenila 7,5 milijona evrov, kar je manj kot lani. Potrebovali bi 20 milijonov evrov, opozarja Počivalšek. S tem denarjem bi bilo mogoče v prihodnjih štirih letih povečati prihodke od tujih turistov z obstoječih dveh na tri milijarde evrov.
V lanskem letu so Terme Olimia poslovale v okviru rezultatov leta 2012. Takrat je družba dosegla skoraj 23 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje in 900.000 evrov čistega dobička. Če je število domačih gostov na prelomu tisočletja predstavljalo 80 odstotkov vseh, jih je danes le še 40 odstotkov. Tudi na Hrvaškem, kjer imajo v lasti Terme Tuhelj, so tuji gostje v manjšini, njihov delež znaša 30 odstotkov. Poleg klasičnega velnesa, s katerim ustvarijo več kot polovico prihodkov, v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo tako imenovanemu selfnessu. Gre za svetovne trende, ki goste usmerjajo v trajno skrb za zdravje, velnes ponudbo pa nadgrajuje z medicino.
Zahvaljujoč športni dvorani in stadionu v Podčetrtku se Terme Olimia v zadnjem času širijo na področju športnega turizma. Tako so gostile že številne domače in tuje košarkarske, rokometne in odbojkarske reprezentance. Klasični zdravstveni turizem, ko gostje prihajajo v terme na podlagi napotnic zdravstvenih zavarovalnic, se vse bolj krči in predstavlja pet odstotkov doseženih prihodkov.
