Prodaja Radenske, finančno še najbolj stabilne družbe iz Skupine Pivovarna Laško, se približuje koncu. Potem ko se je pred dnevi iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb, naj bi se namreč uprava Laškega pod vodstvom Dušana Zorka v kratkem odločila, s katerim od investitorjev bo nadaljevala ekskluzivne pogovore oziroma ali bo nemara med potencialnimi snubci izvedla celo dražbo.
Že od vsega začetka se med najresnejšima interesentoma omenjata Coca-Cola in češka Kafola, kjer so oddajo zavezujoče ponudbe tudi potrdili. Za nakup Radenske se je sicer zanimalo tudi več finančnih skladov ter italijanski San Benedetto, ki pa se naj bi že umaknili iz boja za nakup družbe.
Zanimanje strateških investitorjev za nakup Radenske ne preseneča, saj bi lahko že brez večjih dodatnih investicij na njo prenesli tudi del svoje proizvodnje za trg jugovzhodne Evrope. Izkoriščenost proizvodnih kapacitet pri pločevinkah se namreč v Radenski giblje pri le okoli petih odstotkih, pri proizvodnih linijah za plastenke pa med 30 in 50 odstotki. Že če bi bodočemu lastniku uspelo izkoristiti samo te proste kapacitete, bi lahko torej Radenska svoje prihodke več kot podvojila, na okoli 60 milijonov evrov. Toda to bo v veliki meri odvisno tudi od denacionalizacijskih postopkov. Doslej so Laščani sicer res dobili vse sodne spore, vendar je razplet denacionalizacijskih postopkov pred upravnim sodiščem ter višjim sodiščem v Ljubljani še vedno negotov. Izguba teh tožb bi bila za Radensko in s tem tudi za Laško zagotovo hud udarec, saj potomci dr. Antona Šariča (nekdanji lastnik Radenske) zahtevajo vračilo v obliki lastniškega deleža, blagovnih znamk in vrelcev, ob tem pa še denarno odškodnino.
Prav zaradi tega se zastavlja vprašanje, kako nameravajo v Laškem dejansko sploh prodati Radensko, saj je zaključek prodaje pričakovati še pred rešitvijo teh sporov. Po navedbah naših virov naj bi preučevali več različnih možnosti. Po prvem scenariju bi bodoči lastnik del kupnine zadržal do razpleta sodnih postopkov, po drugem pa bi sodni spor ovrednotili in to vrednost odšteli od kupnine. Slednja možnost bi Laščanom sicer omogočila, da celotno kupnino dobijo takoj. Toda kupnina bi bila na drugi strani tudi nekoliko nižja, saj bi bodoči lastnik nase prevzel tveganje, da bodo denacionalizacijski upravičenci čez noč postali skoraj polovični lastniki Radenske. Kot najbolj zapleteno možnost naši viri omenjajo prenos sodnega spora na Laško, vendar je vprašanje, ali bi bilo to v praksi sploh izvedljivo.
Dodatni prepreki pri prodaji Radenske pa bi utegnili biti tudi NKBM in DBS. Spomnimo, da je na slednjo Zorko (prek tako imenovane repo pogodbe) že pred leti prenesel okoli 12 odstotkov Radenske, medtem ko je bivši direktor Pivovarne Laško Boško Šrot že leta 2009 za zavarovanje posojil svojega Centra Naložb (sedaj v stečaju) zastavil sedem odstotkov delnic Radenske. A čeprav je NKBM že pred štirimi leti začela izvršbo, od konca leta 2011 pa je ta tudi pravnomočna, je Zorko svojega predhodnika zaradi teh poslov kazensko ovadil šele konec lanskega leta. Zakaj so za to potrebovali več kot tri leta, ni znano.
»Zaposleni smo seveda zaskrbljeni, vendar za zdaj še vedno tavamo v temi. Ne vemo niti, kdo se poteguje za nakup družbe niti kakšne načrte imajo potencialni kupci z nami,« nam je povedala predsednica sindikata v Radenski Valerija Zadravec. Kot je še dodala, odpuščanj v zadnjem času res ni bilo, vendar pa so na drugi strani v le manjši meri nadomeščali zaposlene, ki so odšli v pokoj. Med družbami iz Skupine Laško so v zadnjih letih prav v Radenski najbolj korenito zarezali v stroške poslovanja. Od leta 2008 se je namreč število zaposlenih znižalo za skoraj 20 odstotkov, na okoli 200, medtem ko so na drugi strani prihodki ostali praktično nespremenjeni pri okoli 30 milijonih evrov. Kako trenutno posluje Radenska, ni znano. Še septembra lani pa je Zorko potencialnim investitorjem napovedoval, da se bo neto finančni dolg Radenske do konca leta več kot prepolovil, na 6,2 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo pa naj bi se povzpel na slabih pet milijonov evrov.
