Danes mineva natanko leto dni, odkar je v stečaju neslavno končal Zvon Ena Holding. »Lokalni spodrsljaj«, kot je propad podjetij iz kroga Nadškofije Maribor poimenoval kardinal Franc Rode, je za seboj pustil več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah, ki jo bomo polnili predvsem davkoplačevalci. Po drugi strani je na lastniškem prepihu pustil velik del slovenskega gospodarstva. Za svoje službe tako trepeta na tisoče zaposlenih v Heliosu, Steklarni Rogaška, Mladinski knjigi Založbi...
Kdaj bo stečajni postopek končan, ko bodo lahko cerkveni veljaki naposled pokopali finančni škandal, ni jasno. V letu dni so bile namreč uspešno unovčene le redke naložbe, na primer delnice RRC. Predvideni zaključek je bil medtem že prestavljen za leto dni, na konec leta 2015. O »hitrosti« stečajnega postopka nazorno priča podatek, da v stečaju Zvona Ena Holdinga še vedno ni bil imenovan upniški odbor. Nanj pred unovčenjem nekaterih naložb čaka stečajna upraviteljica.
Banke so obema Zvonoma posodile 376 milijonov evrov
Koliko finančnih in drugih obveznosti je ustvarila cerkvena finančna piramida, nikoli ni bilo v celoti razjasnjeno. Številke se namreč od vira do vira razlikujejo, o razsežnosti cerkvenih poslov pa priča podatek, da so upniki zgolj v stečajnem postopku Zvona Ena Holdinga prijavili več kot milijardo evrov zavarovanih, navadnih in pogojnih terjatev.
Deset domačih bank (NLB, NKBM, Abanka Vipa...) je po zanesljivih podatkih Zvonu Ena Holdingu in Zvonu Dva Holdingu posodilo okoli 376 milijonov evrov. To potrjuje tudi zaupni dokument, ki ga je februarja 2011 (tik preden sta šli družbi v prisilno poravnavo) pripravila investicijska banka Rothschild. Iz njega je razvidno, da so imele banke skupaj z obrestmi vred za 393 milijonov evrov neposrednih terjatev do obeh Zvonov. Nekaj manj kot 127 milijonov evrov jim je bil dolžan operater T2, ki je bil takrat še v »cerkvenih« rokah, 37 milijonov evrov pa je bankam dolgovalo nadškofijsko Gospodarstvo rast.
Četrt milijarde dolga do NLB
Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Gospodarstvo rast in T2 so bili bankam v začetku leta 2011 dolžni skupno 557 milijonov evrov. Od tega največ, četrt milijarde evrov, odpade na NLB, 84 milijonov evrov na Abanko Vipo, okoli 73 milijonov evrov na NKBM, 44 milijonov evrov na Banko Celje (največja lastnica NLB), 32 milijonov evrov na Gorenjsko banko in 31,5 milijona evrov na Hypo. Med bankami upnicami so še Banka Koper, Unicredit, Raiffeisen in Volksbank.
Kako so lahko potem banke zgolj v stečajnih postopkih obeh Zvonov prijavile skoraj 730 milijonov evrov terjatev? Dnevnikova analiza dostopnih dokumentov je pokazala, da velik del prekomernih prijavljenih terjatev izhaja iz navzkrižnih poroštev med finančnima holdingoma. Več deset milijonov evrov jih medtem izvira iz sklenjenih terminskih in opcijskih poslov, ki so zatem splavali po vodi. Nemalo je tudi primerov, ko je večji od obeh Zvonov jamčil za obveznosti vrste prijateljskih in slamnatih podjetij.
Trenutno za 210 milijonov evrov premoženja
Banke so verjetno tudi edine, ki bodo deležne večjega poplačila terjatev, saj so si še pravočasno izborile hipoteke na finančnih naložbah. Tudi to, kolikšna je vrednost premoženja obeh Zvonov, ni točno znano oziroma se bo izkazalo šele ob njegovi prodaji. Če sta vodstvi holdingov v začetku leta 2011 ocenili, da bi lahko izkupiček znašal več kot 400 milijonov evrov, je danes že jasno, da je bila ocena preveč optimistična. V obeh stečajnih masah skupaj je, če upoštevamo še nekaj zasegov, skoraj pol manj premoženja.
Zvon Ena Holding je imel konec leta 152 milijonov evrov finančnih naložb in 15 milijonov terjatev. Na računih je imel še šest milijonov evrov. Skupno torej 173 milijonov evrov. Zvon Dva Holding je imel na drugi strani za slabih 40 milijonov evrov premoženja.
