Množici slovenskih menedžerjev, ki so po propadu svojih podjetij in tožbah zaradi oškodovanja upnikov pristali v osebnem stečaju, se je pridružil znani poslovnež iz Kozine Anton Maglica, dolgoletni prvi mož Veletekstila.
Postopka, s katerim bi se po nekaj letih rešil vseh preteklih obveznosti, ni predlagal sam, ampak ga je zahtevala Nova Ljubljanska banka (NLB). Za to, da je prepričala sodišče, je potrebovala dolgih 11 mesecev, saj je predlog za začetek njegovega osebnega stečaja vložila že aprila lani. Vmes je Veletekstil končal v stečaju, ki ga je Maglica vložil nekaj tednov po tem, ko bi moral upnikom v skladu s februarja 2011 potrjeno prisilno poravnavo nakazati sploh prvi obrok.
Toda NLB ni med upniki ljubljanskega podjetja, ki so tri leta zaman čakali na njegov stečaj in v tem času izgubili milijon evrov premoženja. Dolgovi Maglice do največje državne banke po dostopnih podatkih izvirajo iz njegovega osebnega poroštva za 1,2-milijonsko posojilo, ki ga je ta odobrila za gradnjo stanovanjske soseske Markovec pri Kopru. Projekt je naročil Veletekstil, v njegovem imenu pa ga je gradilo podjetje Keting iz Ajdovščine, ki mu je Maglica kasneje naprtil glavno breme prisilne poravnave Veletekstila. Keting je namreč izgubil skoraj milijon evrov in propadel, njegov lastnik Janez Kete pa je v osebnem stečaju ostal tudi brez vsega preostalega premoženja.
Čeprav so si v NLB zastavili cilj, da posojena sredstva izterjajo tudi od dolgoletnega poslovneža in lastnika številnih podjetij, (v preteklosti) pa tudi ljubitelja avtomobilov prestižnih znamk, so bili več kot očitno prepozni. Maglica je namreč svoje premoženje že pred časom prenesel na skrivnostno podjetje Kobalt, katerega lastništvo se konča na Hrvaškem. Nanj naj bi v nasprotju z načrtom prisilne poravnave prenašal tudi dejavnost, zaposlene in denarne tokove Veletekstila. Zato smo se na Maglico obrnili z vprašanjem, ali je s tem morda oškodoval upnike. »Predlagam, da v zvezi s tem kontaktirate stečajnega upravitelja Veletekstila ali stečajnega upravitelja, ki vodi osebni stečaj,« je odvrnil.
Odgovor se zelo verjetno skriva v podjetju Kobalt, ki domuje na Leskoškovi cesti 10 v Ljubljani, torej v glavni poslovni stavbi Veletekstila. Ustanovil ga je Alen Terčelj, ki je bil pred leti tudi nekaj časa lastnik Manufakture, potem ko jo je Maglica izpraznil in zaprl. Za direktorico je imenoval Jasno Petauer, ki je bila po naših informacijah računovodja v Veletekstilu. Jeseni 2009, ko so v Veletekstilu potekale številne pripojitve in oddelitve premoženja ter predpriprava na prisilno poravnavo, je Kobalt dobil novega lastnika. Kupilo ga je podjetje Silicij iz Rijeke v lasti Gorana Martinovića. O njem je znano le to, da ima podjetja za pravniške storitve. Kljub menjavi v lastništvu se je Petauerjeva na čelu Kobalta zadržala do septembra 2011, ko je vodenje poslov zaupala Nedeljku Studenu z Bleda. Studen pred tem ni bil lastnik ali direktor nobenega podjetja, po naših informacijah pa naj bi šlo zaposlenega v podjetju, povezanem z Maglico.
Medtem ko je Veletekstil začel izgubljati prihodke, v letu 2009 z devetih na pet milijonov evrov, jih je na drugi strani Kobalt pridobival. V letu 2009 jih je več kot podvojil na slabih 700.000 evrov, do leta 2012 pa na več kot milijon evrov. Kot so nam povedali nekdanji zaposleni v Veletekstilu, jih je Maglica konec leta 2011 prezaposlil na Kobalt, kjer so ostali okoli pol leta. Dogajanje sovpada z začetkom blokad Veletekstilovih računov. Kljub temu so zaposleni v tistem času prejemali plače, vendar prek podjetja Naravno zdravilišče Bukovnica s sedežem v Ljubljani. To je bilo pred leti v manjšinski lasti Maglice, septembra 2009 pa ga je kupil hrvaški Silicij, lastnik Kobalta. Po trditvah nekdanjih zaposlenih naj bi tudi dejavnost nekaterih trgovin prenesli z Veletekstila na Kobalt. Da je bil Kobalt tesno povezan z Veletekstilom, priča podatek, da je pri NKBM in Unicredit Leasing dobil skoraj štiri milijone evrov, ki jih je posodil hčerinski družbi Veletekstila in kupil dva poslovna prostora na Čopovi in enega na Miklošičevi v Ljubljani, verjetno od Veletekstila.
Že pred tem je Kobalt prevzel številne nepremičnine, ki so bile v lasti Veletekstila ali Maglice. Leta 2009 je kupil podjetje Dorainvest, ki je lastnik več zemljišč ob obali v zalivu Semedela pri Kopru. Družinsko hišo v Kozini na Primorskem je medtem z darilno pogodbo med zakoncema prenesel na Vlasto Maglico. Ta je od leta 2009 tudi edina lastnica njunega podjetja Andor, znanega po istoimenski vili v Ankaranu. Na Kobaltu je končalo tudi stanovanje v Tržiču, v katerem je Maglica od leta 2012 prijavljen.
Maglica je danes lastnik le še podjetja Veletekstil Nepremičnine, na katerega je pred leti prenesel nepremičninski del Veletekstila. Prek njega obvladuje podjetje Velgradnje, ki je hotelo na vogalu Masarykove in Šmartinske ceste v Ljubljani, na mestu nekdanje Veletekstilove tovarne, postaviti stolpnico. Kljub temu sta obe podjetji na robu stečaja.
