Dostop slovenskih podjetij do virov financiranja je bil med krizo močno omejen, bistvenih sprememb pa ni prinesla niti sanacija bank. Tudi v EU imajo podjetja težave z bankami, zaradi česar močno narašča število izdaj korporativnih obveznic. Mar ne bi ob spektakularnem znižanju obrestnih mer na slovenske obveznice, ki pomenijo referenco tudi za zadolževanje bank in podjetij, tudi pri nas lahko pričakovali razvoj podobnih trendov? »Ne,« odgovarja finančni analitik iz družbe Numerica Partners Igor Erker, ki opozarja, da je slovenski finančni trg mrtev in povsem nepripravljen na podporo gospodarstvu. »Finančni trg je zasičen z nelikvidnimi vrednostnimi papirji,« dodaja Primož Cencelj iz KD Skladov.
Med vlagatelji vedno isti obrazi
Zadnjih uspešnih izdaj komercialnih zapisov Gen-I, Telekoma Slovenije, Petrola in Gorenja tako ne gre jemati kot znanilk novega trenda. Pri tem je sicer treba omeniti, da so se tako Gorenje, Petrol kot Gen-I letos zadolžili precej ceneje kot lani, Telekom Slovenije pa je sploh prvič izdal komercialne zapise in uspešno zbral 50 milijonov evrov. Gorenje je denimo včeraj za 35 milijonov evrov devetmesečnih komercialnih zapisov moralo vlagateljem ponuditi štiriodstotni donos, kar je 0,45 odstotne točke manj kot na podobni dražbi lani, ko so izdali dolžniške papirje mesec krajše ročnosti. Petrol je z izdajo šestmesečnih komercialnih zapisov zbral 50 milijonov evrov po 2,75-odstotni obrestni meri (0,65 odstotne točke manj kot lani), Gen-I pa si je na trgu za eno leto po 3,8-odstotni obrestni meri (pol odstotne točke manj kot lani) sposodil 35 milijonov evrov.
Poleg cenejšega zadolževanja imajo izdaje komercialnih zapisov še eno stično točko – iste obraze med vlagatelji. Med največjimi desetimi v omenjenih izdajah najdemo Modro zavarovalnico, SOP (pokojninski sklad obrtnikov in podjetnikov), Skupno pokojninsko družbo, nekatere državne in investicijske sklade ter banke (Raiffeisen, DBS, Sid banka in Delavska hranilnica).
Nizkih obrestnih mer večina podjetij ne občuti
Nizko število različnih vlagateljev kaže na stanje, v katerem je domači finančni trg, kjer je poleg pokojninskih skladov in družb v državni lasti bolj malo aktivnih igralcev. Po mnenju Erkerja je bil slovenski finančni trg vedno nekakšen »grdi raček«, na borznike in finančnike se je gledalo zviška, medtem ko so imeli bankirji vselej prvo besedo. »Sedaj vidimo, kam nas je to pripeljalo,« je dejal Erker.
Banke ne kreditirajo, podjetja so prezadolžena, dogovora o poti iz patpoložaja pa od nikoder. Cencelj pravi, da je Slovenija izredno problematična, saj so tudi podjetja zaspala pri iskanju različnih virov financiranja. Ob dejstvu, da z izjemo Telekoma nimajo bonitetnih ocen in so posledično odrezana od evropskih finančnih trgov, je situacija še bolj resna. A največ težav imajo mala in srednje velika podjetja, ki nimajo vzpostavljenega niti aparata za komuniciranje z vlagatelji, zaradi česar se še dražje zadolžujejo. Cencelj vidi eno rešitev v sestavljeni obveznici. Deset, 20 ali 100 podjetij se lahko poveže, v njihovem imenu pa ena izmed velikih bančnih skupin, ki ima povezave na evropskem trgu, nato izda sestavljeno obveznico daljše ročnosti, vredno na primer eno milijardo evrov. Podjetja pridejo na tak način do denarja, vlagatelji do razpršitve tveganj, banka pa do obveznice, ki jo lahko zastavi za likvidnostna sredstva Evropske centralne banke (ECB). Kako verjeten je dogovor med slovenskimi podjetniki in nato banko, pa je druga zgodba.
Erker po drugi strani meni, da bi moralo priti do premikanja privarčevanih sredstev z bank na finančni trg, vendar je to v najboljšem primeru dolgotrajen proces. Možnosti za prelivanje nizkih obrestnih mer do slovenskih podjetij tako praktično ni, pa naj se Slovenija še tako poceni zadolžuje.
Odlično okno za zadolževanje, javni dolg pa raste
Če bi se Slovenija še lani jeseni dolgoročno zadolžila po 6,9-odstotni obrestni meri, so zahtevni donosi na desetletne slovenske obveznice včeraj padli že na 3,7 odstotka. Za to je več razlogov. Premierka Alenka Bratušek se pohvali, da so nižji donosi posledica ukrepanja vlade, ki je izpeljala sanacijo bank. Erker pa meni, da je poleg tega ključna denarna politika ECB, saj guverner Mario Draghi še ne ustavlja strojev za tiskanje denarja, kot se to dogaja v ZDA. Vlagatelji ostajajo samozavestni med velikimi količinami poceni denarja, nista jih zmotila niti politična kriza v Ukrajini in mednarodni spor, ki jo spremlja.
Primerjava obrestnih mer na obveznice z drugimi evropskimi državami jasno kaže, da smo precej bolj kot od lastne politike odvisni od razpoloženja na mednarodnih trgih. Krivulje zahtevanih donosnosti se namreč gibljejo precej usklajeno. In ravno okno dobrega razpoloženja na finančnih trgih lovi minister za finance Uroš Čufer na sestankih z vlagatelji ali tako imenovanem road showu. Viri blizu ministrstva trdijo, da je zanimanje veliko, višina izdaje pa naj bi se gibala med eno in 1,5 milijarde evrov. Na ministrstvu za finance so ob tem pojasnili, da bo denar namenjen financiranju proračuna. Izdaja naj bi bila sicer krajše ročnosti, s čimer želi vlada nekaj prihraniti, saj lahko tako iztrži še nižje obrestne mere.
Prav zaradi visokih stroškov obresti (letos bodo znašali okoli milijardo evrov), ki so skoncentrirani v prvem četrtletju, je država januarja in februarja ustvarila skupno 485,5 milijona evrov proračunskega primanjkljaja. Ocene davčnih prihodkov v začetku leta nam zaradi pomanjkanja podatkov niso dali niti na ministrstvu niti na davčni upravi. A prav zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in izredno nizke potrošnje lahko pričakujemo njihovo nadaljnje upadanje, zaradi česar bi se lahko proračunski primanjkljaj letos povečal precej nad 907 milijonov evrov, kot predvideva sprejeti proračun. To bi pomenilo nadaljnjo pospešeno rast javnega dolga, ki že zdaj dosega skoraj 25 milijard evrov. Do konca leta pa bi lahko narastel celo na 80 odstotkov BDP. Čeprav ima država v bankah in na Banki Slovenije skupno še za 4,2 milijarde evrov depozitov, bomo namreč ravno zaradi ugodnih razmer letos verjetno priča še enemu krogu zadolževanja, namenjenega odplačilu glavnic dolga v letu 2015.