Slovenija se je na finančnih trgih v nekaj mesecih preporodila in se je po treh letih prvič zadolžila na evropskem dolžniškem trgu. Če je morala na lanski zaprti izdaji triletne obveznice skrivnostnemu kupcu v zameno za 1,5 milijarde evrov zagotoviti 4,86-odstotni donos, je tokrat iztržila precej boljšo ceno. Za milijardo evrov triinpolletnih obveznic je vlagateljem ponudila komaj 1,87-odstotni donos, kar je skoraj tri odstotne točke manj kot jeseni. Milijardo evrov ji je uspelo zbrati tudi z izdajo sedemletne obveznice, za katero so se vlagatelji dobesedno stepli. Povpraševanje po slovenskih državnih papirjih je presegalo ponudbo za več kot petkrat. Vlagateljem je Slovenija pri izdaji sedemletnih obveznic na koncu ponudila 3,08-odstotni donos, kar je 1,3 odstotne točke manj od donosa na 1,5 milijarde evrov vredno petletno obveznico, katere glavnica zapade v poplačilo danes.
Skrb zbujajoča rast zadolževanja
A časa za slavje ni. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, opozarja, da ima Slovenija resen javnofinančni problem. Letos smo se zadolžili že za 4,7 milijarde evrov, ob koncu leta pa naj bi javni dolg dosegel skoraj 29 milijard evrov ali kar 80,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Še več, podatki ministrstva za finance o stanju potencialnih obveznosti iz naslova poroštev kažejo, da ima država teh za skoraj 8,3 milijarde evrov. Če bi jih morala nenadno odplačati, bi javni dolg narasel že krepko prek 100 odstotkov BDP. Posebno kritičen pri tem naj bi bil dolg Družbe za avtoceste (Dars), ki znaša okoli tri milijarde evrov, saj naj bi že en sam neplačani zapadli obrok pomenil takojšnje zvišanje javnega dolga.
Retorika vodilnih politikov pa se že leta bistveno ne spreminja. Pred dobrimi petimi leti so se mnogi hvalili, da smo med najmanj zadolženimi v celotni Evropi. Zdaj se vlada hvali, da smo zadolženi manj od povprečja EU. »Trendi kažejo, da se bomo lahko v prihodnjih letih hvalili le še s tem, da smo manj zadolženi kot Japonska, katere javni dolg znaša krepko čez 200 odstotkov BDP,« je dejal Mrak, ki ocenjuje, da so takšne izjave metanje peska v oči.
Podobno je bilo lani decembra. Namesto streznitve so ob sanaciji bančnega sektorja, ki je skokovito dvignil slovenski javni dolg, pokali šampanjci. Govorilo se je o »zmagi slovenske trojke«. Ob tem pa je šlo kar nekako mimo ljudi, da smo za sanacijo bank namenili skoraj 11 odstotkov BDP. Po Mrakovem mnenju bi morala vlada izkoristiti klimo pred sanacijo bank tudi za implementacijo dodatnih ukrepov na odhodkovni strani. Tako pa v javnih financah vsaj na odhodkovni strani »ni naredila nič pametnega«.
Dvig DDV dovolj za Bruselj?
Ob šibkem gospodarskem okrevanju bi vendarle z ustrezno politiko na odhodkovni strani vlada lahko našla tistih 200 milijonov evrov, kolikršno luknjo v proračunu predstavlja padec nepremičninskega davka, ocenjuje Mrak. Lahko bi denimo zmanjšala subvencije gospodarstvu, ki ne dajejo pravega učinka. A spet se zdi, da je izbrala linijo najmanjšega odpora in zvišanje davka na dodano vrednost (DDV). »Če je bila Slovenija pred krizo po višini DDV med spodnjo tretjino držav, bi dodatno zvišanje DDV na 24 odstotkov pomenilo izstrelitev proti vrhu,« je dejal Mrak. Povprečni DDV v EU se giblje okoli 21,5 odstotka.
Tokrat naj bi bil izplen od zvišanja DDV nekoliko manjši kot lani, saj naj bi podjetja in trgovci višji davek prinesli v končne cene. Tako naj bi DDV od začetka maja do konca leta v državno blagajno prinesel »le« okoli 150 milijonov evrov, kar je 50 milijonov manj kot ocena nepremičninskega davka. Minister za finance Uroš Čufer tako omenja možnost dodatnih varčevalnih ukrepov. Pri tem se omenjajo področja zdravstva, šolstva in občin, ki bi prinesla manjkajoče milijone. Z ukrepi bo treba izredno pohiteti, saj mora država do konca aprila v Bruselj poslati osnutek nacionalnega reformnega programa, pri čemer omenimo, da je imela evropska komisija na slovenske politike nekaj pripomb že marca.
Kot vselej je težava politični konsenz. Državljanska lista (DL) se že pritožuje nad zvišanjem DDV, vendar se ob tem postavlja vprašanje, kako čvrsta so njihova prepričanja in ali ne gre le za »politično ropotanje«. Notranji minister in predsednik DL Gregor Virant mora namreč do konca leta sprejeti ukrep o 4- do 5-odstotnem znižanju mase plač v javnem sektorju v letu 2015, ki smo ga obljubili Bruslju. Zagotovo si pred tem ne želi nakopati novih političnih nasprotnikov.
