Dokončna preselitev proizvodnje iz Švedske v Slovenijo in Srbijo je v zaključku lanskega leta že pozitivno vplivala na poslovanje Skupine Gorenje, ki pa je lansko leto zaradi enkratnih oslabitev kljub temu končala s 25 milijoni evrov čiste izgube.
Zaradi polnega zagona proizvodnje hladilnikov v Valjevu in pomivalnih ter pralno-sušilnih aparatov blagovne znamke Asko na osrednji proizvodni lokaciji v Velenju, so se v zadnjih treh mesecih lanskega leta znižali tako stroški poslovanja kot tudi zaloge. V celotnem lanskem letu so se stroški dela znižali za dobrih 20 milijonov evrov, od tega več kot polovica samo v zadnjem lanskem četrtletju. Toda prihranke so izničile visoke izgube zaradi oslabitve naložbe v Probanko ter delnic in terjatev do Merkurja. Dodatno so v Gorenju deset milijonov evrov izgube zabeležili zaradi padca vrednosti ruskega rublja in drugih vzhodnoevropskih valut.
Prav v vzhodni Evropi pa so v Gorenju lani dosegli najboljše prodajne rezultate. Na tem tržišču jim je namreč prihodke uspelo zvišati za pet odstotkov, medtem ko so se v zahodni Evropi, zlasti zaradi slabše prodaje na Nizozemskem, v Belgiji ter Skandinaviji, soočali s triodstotnim padcem. Skupno so tako v Gorenju lani prodali za 1,1 milijarde evrov izdelkov za dom oziroma približno toliko kot leto prej. Celotni konsolidirani prihodki so se sicer znižali za dva odstotka, na 1,24 milijarde evrov, vendar je to v večji meri tudi posledica prodaje programa kuhinj in notranje opreme.
Zaradi selitve proizvodnje so se lani za četrtino povečale investicije, ki jih je bilo za okoli 76 milijonov. Kljub ustvarjeni izgubi in visokim investicijam so se finančne obveznosti Skupine Gorenje lani znižale za okoli 36 milijonov evrov, na slabih 400 milijonov evrov. Neto finančni dolg je tako lani za 4,6-krat presegal ustvarjeni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, po napovedih uprave pod vodstvom Franja Bobinca pa naj bi se letos zadolženost že dodatno znižala. K znižanju finančnega dolga so lani prispevale predvsem prodaje skladiščnega centra v Pragi, distribucijskega centra v Ljubljani, dveh nepremičnin v Parizu ter proizvodne lokacije na Švedskem, za katere so skupno iztržili nekaj manj kot 20 milijonov evrov. K razdolžitvi je deloma pripomoglo tudi znižanje zalog in poslovnih terjatev. Toda konec lanskega leta so imeli v Skupini Gorenje v zalogah in terjatvah še vedno za dobrih 440 milijonov evrov premoženja oziroma še enkrat toliko, kot so na drugi strani dolgovali dobaviteljem. Če bi jim torej v Gorenju obseg zalog in terjatev uspelo znižati na raven poslovnih obveznosti, bi na tak način svojo zadolženost lahko zmanjšali za več kot polovico. mp
