Hitenje z izvedbo že tako zapoznele megadražbe mobilnih frekvenc, od katere si proračun obeta med 100 in 200 milijoni evrov, bi lahko državo drago stalo. Teden dni pred dražbo obstaja precejšnja verjetnost, da bodo Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil (ne)hote prišli do dodatnih desetih let uporabe pridobljenih frekvenc, brez da bi za to plačali kaj več.
V četrtek prihodnji teden, na dan dražbe, bodo namreč v evropskem parlamentu predvidoma potrjevali obsežni zakonodajni paket, ki na novo ureja področje telekomov v Evropi. Eden glavnih predlogov je samodejno podaljšanje veljavnosti vseh frekvenc na 25 let. To lahko za Slovenijo predstavlja veliko težavo, saj veljavnost razpisanih frekvenc po zakonu znaša 15 let in je kljub pobudam po podaljšanju veljavnosti ostala nespremenjena. Če bo zakon v tej obliki sprejet, bo morala Sloveniji veljavnost sveže podeljenih frekvenc podaljšati s 15 na 25 let, proračun pa bo ostal brez nekaj deset milijonov evrov.
»Veljavnost vseh obstoječih pravic do uporabe radijskega spektra se podaljša na 25 let od trenutka odobritve, kar ne vpliva na druge pogoje, povezane s pravico do njegove uporabe,« je besedilo predloga, ki ga je konec prejšnjega tedna potrdil odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) evropskega parlamenta. Ob tem je jasno zapisano, da bo ureditev veljala tako za v prihodnje podeljene frekvence kot tudi za že obstoječe. Pred tem je bilo sicer predlagano podaljšanje na 20 let, vendar so letvico v okviru zadnjih pogajanj o predlogu zakona še nekoliko dvignili.
In kar je ključno, iz najnovejše različice zakona je izpadel del besedila, ki bi nacionalnim regulatorjem omogočil, da operaterjem za samodejno podaljšanje frekvenc izstavijo dodatni račun. Po prejšnjem predlogu bi bilo plačilo sorazmerno s prvotno plačanim zneskom. Če bi neki operater za 15-letno uporabo frekvenc plačal sto enot, bi moral tako še doplačati 66,7 enote. Ker se to očitno ne bo zgodilo, gre za več kot velikodušno darilo, s katerim bi bilance evropskih operaterjev čez noč okrepili s stotinami milijonov evrov v obliki več vrednih frekvenc. Na drugi strani bi državni proračuni izgubili prav tolikšne prilive. Prvi osnutek zakonodajnega paketa je bil sicer razkrit septembra lani.
Naključno ali ne, prav v tistih dneh so na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravili (in kasneje sprejeli) novelo zakona o elektronskih komunikacijah, ki bi zadnji trenutek omogočila izvedbo dražbe v načrtovanem formatu (s pravilom druge najvišje cene). Čeprav so spreminjali manjši del zakona, so v Sekciji operaterjev elektronskih komunikacij (SOEK) pri Gospodarski zbornici Slovenije predlagali tudi zvišanje veljavnosti frekvenc s 15 na 20 let. V državah, kjer so frekvence že podelili, je namreč povprečni čas veljavnosti bistveno daljši od 15 let, na Danskem celo 21 let, na Švedskem pa 25 let. Naleteli so na gluha ušesa. Na ministrstvu so jim odgovorili, da čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc v javni obravnavi osnutka zakona ni bil odprt. Zaradi nujnosti zadeve so tako spreminjali le določbe v zvezi s samo izvedbo javne dražbe. »Ne glede na navedeno smo predlog SOEK preučili, vendar je bila na koncu sprejeta odločitev, da najdaljše obdobje veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ostane 15 let,« so jih zavrnili.
Spomnimo, na dražbi, ki bo potekala na sedežu Agencije za komunikacijska omrežja (AKOS) v elektronski obliki, se bodo delile tudi najbolj zaželene frekvence v pasovih pod 1 GHz. Te bodo operaterjem omogočile hitrejše pokrivanje nenaseljenih območij. Za 15 let bodo naprodaj frekvence v pasovih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 MHz, država pa je za izklicno ceno postavila 104,6 milijona evrov. Za Tušmobil bosta vnaprej rezervirana dva od šestih blokov frekvenc v pasu 800 MHz, en blok pa bo vezan na pokrivanje kar 95 odstotkov prebivalstva v največ treh letih.