Kot so danes sporočili iz OMV, bo do 32 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto dostavljenih v avstrijsko plinsko vozlišče Baumgarten. Prve količine plina pričakovane v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018.
Krepitev energetske varnosti evropskih porabnikov
Plinovod bo v Avstrijo prišel iz smeri bolgarske obale Črnega morja prek Srbije in Madžarske. Vsa dovoljenja, potrebna za gradnjo, naj bi bila pridobljena do konca leta 2015.
»Potreba po izgradnji Južnega toka ter koristi tega projekta so za Evropo očitne. Projekt Južni tok je namenjen krepitvi energetske varnosti evropskih porabnikov, ki je bila vedno obravnavana
kot prednostna naloga družbe Gazprom,« je izpostavil Miller.
»To je pomemben korak k znatnemu povečanju zanesljivosti oskrbe Avstrije s plinom in bo še dodatno okrepil vlogo plinskega vozlišča Baumgarten kot ključnega v srednji in vzhodni Evropi,« pa je dodal Roiss.
Trasa čez Avstrijo nadomestila načrtovano traso do Rateč v Sloveniji
Roiss je ob tem Millerju izročil tudi pismo avstrijskega gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja, v katerem je slednji izrazil podporo prizadevanjem podpisnic pri izvajanju projekta Južni tok na avstrijskem ozemlju.
Časnik Kijev Post v današnji izdaji navaja, da bo trasa čez Avstrijo nadomestila načrtovano traso do Rateč v Sloveniji. »To bo zmanjšalo stroške s 6,6 milijarde evrov na 5,8 milijarde evrov glede na cene iz leta 2010 in približalo termin za dokončanje končnih povezav plinskega transportnega sistema,« navaja časnik.
Kapaciteta 32 milijard kubičnih metrov plina na leto
V Kijev Post ob tem opozarjajo na nevarnost potrebe revizij pogodb v zvezi s traso čez Slovenijo zaradi sprememb pri sprejemljivosti in prevzemnih mestih. To naj bi Ruse spodbudilo, da so se vrnili k ideji poteka plinovoda čez Avstrijo. »Plinovod bo imel kapaciteto 32 milijard kubičnih metrov plina letno, kar nakazuje, da se je Gazprom odločil proti gradnji plinovoda čez Slovenijo,« poroča časnik.
Opcija plinovoda z zaključkom v Ratečah bi lahko občutno zavlekla trajanje projekta, nadaljuje ukrajinski časnik. Izkazalo se je namreč, da bi v skladu z italijansko zakonodajo lahko izgradnja italijanskega dela sistema trajala štiri ali pet let. Na drugi strani pa naj bi pri avstrijski opciji z vsemi potrebnimi dovoljenji razpolagali že konec leta 2015.
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa, katere usoda je sedaj očitno neznana, je bila predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji naj bi se po načrtih Južni tok raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Prek Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.
Slovenija se je zaradi Južnega toka znašla v nesoglasju z Evropsko komisijo. Slednja je decembra opozorila, da dvostranski sporazumi šestih članic unije z Rusijo o omenjenem plinovodu niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo, in pozvala k pogajanjem o prilagoditvi sporazumov. Komisija je izpostavila tri problematične točke v dvostranskih sporazumih članic z Rusijo: kršenje načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina, kršenje pravice dostopa tretjih strank do plinovoda ter neustrezno določanje cen oziroma dajatev za uporabo plinovoda.
