Čeprav Staničeva in Mislej vzrokov za to odločitev nista hotela pojasnjevati, naj bi ju po neuradnih podatkih k temu spodbudil zlasti način kadrovanja v državnih podjetjih.
Zorn je za časnik pojasnil, da odločitev Staničeve in Misleja razume, saj se je tudi sam za odstop odločil zaradi nestrinjanja z načinom kadrovanja. Med vzroki za odstop je navedel tudi pomanjkanje strategije upravljanja in meril pri upravljanju državnih družb ter politično vpletanje.
Za Radio Slovenija pa je dejal, da uprava Soda, ki jo vodi Tomaž Kuntarič, doslej še ni opravila svojega dela. Ob prevzemu predsedovanja nadzornemu svetu je, tako Zorn, verjel, da lahko kaj spremeni, vendar pa sedaj ugotavlja, da v resnici ni želje po boljšem upravljanju in vodenju podjetij v državni lasti.
Po njegovem mnenju so najbolj pereča nepregledna kadrovanja v nadzorne svete, saj se ne upoštevajo priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kadrovanje pa izvajajo interesne skupine, povezane z določenimi politiki.
Podobne razloge je leta 2010 ob odstopu navedel tudi takratni predsednik Kadrovsko akreditacijskega sveta (Kas) Bogomir Kovač. Kot je takrat pojasnil, je vlada pri pri imenovanju članov nadzornih svetov v večini primerov, predvsem pri manj pomembnih družbah, upoštevala Kasovo nominacijo kandidatov, v konflikt pa so prišli v primerih, kjer so politični interesi vlade prevladali nad možnimi strokovnimi argumenti.
