Odvetniki kljub obsodbi njihovega razvpitega stanovskega kolega Braneta Goršeta in nenadzorovanemu odtekanju denarja iz stečajnih mas ostajajo stečajni upravitelji. Vladna koalicija jim vendarle poskuša pristriči peruti s tem, da jim je zakonsko prepovedala opravljanje odvetniških storitev v njihovih lastnih stečajnih postopkih. Toda vprašanje je, ali ne bodo odvetniki dodatnih omejitev preprosto zaobšli in donosne posle oddali drugim odvetnikom, na drugi strani pa bodo stroški stečajev poskočili v nebo.
V primeru, ko ima stečajni upravitelj položaj odvetnika, pri tem pa družbo zastopa v sodnih in drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, prihaja do nasprotja interesov, so svoj predlog utemeljili v poslanskih skupinah Pozitivna Slovenija, SD, Državljanska lista in DeSUS. Pred dnevi so tako na še eno od novel insolvenčne zakonodaje (sprejeta je bila prejšnji teden) vložili in izglasovali dopolnilo, na podlagi katerega upravitelj ne bo smel kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika ali uporabljati naziva odvetnik.
Vodilna opozicijska SDS je šla pri poskusu »dviga ugleda upraviteljev« še nekoliko dlje, saj je nekaj dni prej vložila dopolnilo na novelo zakona, po katerem bi odvetnikom v celoti odvzeli stečajne postopke. Menijo namreč, da je treba omejiti primere, »ko odvetniki zlorabljajo položaj«. Zmotili so jih predvsem primeri, ko so stečajni upravitelji vlagali neutemeljene tožbe, ko so tožili propadle dolžnike, ali pa so bile njihove tožbe slabo pripravljene. »Takšni primeri so izgubljeni že na samem začetku,« so opozorili v SDS. Strogo rešitev so nato vendarle umaknili, neuradno zaradi že omenjenega predloga koalicijskih strank, ki predstavlja nekakšen kompromis.
Sodu je po vsej verjetnosti izbil dno stečajni postopek SCT. Vrednost izplačil, ki si jih je stečajni upravitelj družbe Leon Benigar Tošič kot odvetnik nakazal iz stečajne mase, se je namreč pred časom povzpela že na več kot 300.000 evrov. Večino je prejel za pripravo in vložitev vrste izpodbojnih tožb, nazadnje pa si je prislužil nagrado za zastopanje SCT na narokih v različnih sodnih postopkih. Podobnih primerov, seveda z občutno nižjimi zneski, je malo morje, še posebno ker je več kot četrtina od 145 upraviteljev odvetnikov.
Čeprav so spremembe insolvenčnega zakona vsaj na prvi pogled usmerjene v pravo smer, to je zmanjšanje nepotrebnih stroškov v stečajnem postopku, se zastavlja vprašanje, koliko sploh je zlorab. Benigar Tošič se je namreč očitkov branil, da ni izgubil nobene vložene tožbe. Tudi sicer si je stroške odmerjal po odvetniški tarifi. Tako bi kot stečajni upravitelj tožbene zahtevke oddal kateremu od drugih odvetnikov, ki bi mu kasneje ob priložnosti vrnil »uslugo«. V Sloveniji ne nazadnje obstajajo specializirane stečajne pisarne z več zaposlenimi, kjer bi tak sistem deloval brez težav.
»Do zdaj so upravitelji, ki so hkrati odvetniki, veliko stvari naredili za stečajnega dolžnika brezplačno. Gre za rutinske stvari. Po novem niti tega ne bomo smeli,« ima mešane občutke do sprememb zakonodaje predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman. »Odvetniki ne bodo nosili glave naprodaj in odvetniškega znanja izkoriščati brez plačila,« je kritičen Zaman, ki je tako upravitelj kot odvetnik. Opozoril je, da bodo upravitelji za vsako zadevo najeli zunanjo pomoč, kar bo zagotovo prispevalo k dvigu stroškov v stečajnih postopkih.
»Ekscesni primeri se dogajajo in se bodo tudi v bodoče. Ministrstvo si je s spremembo zakonodaje izborilo precej pristojnosti in jih bo brez težav pregledalo in ustrezno sankcioniralo. Že zdaj obstajajo določeni ukrepi. Če veš, da s tožbo ne boš uspel, a jo vseeno vložiš, te lahko prijavijo na odvetniško zbornico in ti vzamejo licenco,« je povedal Zaman. S kolegi so naredili analizo stroškov stečajnih postopkov po evropskih državah in ugotovili, da se v Sloveniji uvrščamo na odlično tretje mesto, ob bok skandinavskim državam.