Pokojninskim skladom ni prizaneslo niti drugo leto po začetku izplačevanja dodatnih rent. Po grobih ocenah je privarčevana sredstva tako kot v letu 2011 dvignilo med 30 in 40.000 ljudi, ki pa so nato v veliki meri nadaljevali vplačevanje. V zadnjih dveh letih je iz skladov po pričakovanjih »izginilo« od 400 do 500 milijonov evrov premoženja. Če so se skladi do zdaj kljub visokim prilivom svežih premij celo krčili, pa naj bi bilo množičnega bega zavarovancev le konec. Skupaj s spremembami zakonodaje, ki naj bi jih naredile bolj privlačne, se vračajo tudi donosi, ki pri nekaterih skladih dosegajo že blizu deset odstotkov na letni ravni.
»Pri sklepanju rent smo bili uspešni, do konca leta 2012 smo jih sklenili 1550. Pogoje za sklenitev je do takrat izpolnilo približno 3000 zavarovancev, kar pomeni, da se jih v povprečju nekaj več kot 50 odstotkov odloči za rento,« so dejali v Prvi osebni zavarovalnici Alenke Žnidaršič Kranjc. Dodali so, da so z rentami, ki jih izplačujejo in v povprečju znašajo 80 evrov, pokazali, da sistem deluje. Še predlani so sicer po številu sklenjenih rent daleč prekašali konkurenco, a so jih v Modri zavarovalnici prehiteli. Pri tej družbi je mesečno pokojninsko rento do konca leta 2012 izbralo že 2151 zavarovancev, ki so v kritni sklad Modra renta vplačali 14,2 milijona evrov (povprečno 6600 evrov). »Povprečna višina rente se giblje med 30 in 210 evri glede na obliko rente,« pa nam je za boljšo sliko o izplačilih pojasnila članica uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner. Po zadnjih podatkih so imeli konec leta 2012 upravljalci sklenjenih od 6000 do 6500 rent, pri čemer je šlo v večini za pospešene rente, ki jih izčrpajo v obdobju do desetih let.
Mnogo bolj pretresljive so številke o izrednih dvigih. Čeprav vse več skladov skriva podatke o višini izplačil, pa jih lahko na približno ocenimo na podlagi gibanja sredstev v upravljanju, aktualnih donosov in pričakovanih vplačil. Od velikih sicer podatkov ne razkrivajo le v državni Zavarovalnici Triglav, ki resda kotira na borzi. Glede na to, da se je v njen pokojninski sklad v preteklosti stekalo med 20 in 30 milijoni evrov na leto, bi lahko vrednost izplačil v letu 2011 in 2012 glede na uradne podatke o gibanju sredstev v upravljanju celo presegla 40 milijonov evrov. Kot smo poročali, podatki ministrstva za delo kažejo, da je v obdobju od januarja 2011 do maja 2012 iz skladov izstopilo okoli 54.100 zavarovancev (18.600 se jih je ponovno vključilo) in ob tem dvignilo 338 milijonov evrov. Po naših neuradnih izračunih se je ta številka do konca leta zvišala na od 70 do 80.000, vseh izplačil pa bi lahko bilo za dobrih 400 milijonov evrov.
V letošnjem letu večina skladov napoveduje »izboljšanje« razmer oziroma zmanjšanje števila enkratnih dvigov sredstev. Nekateri to sicer pripisujejo spremembi zakonodaje in večjemu zavedanju Slovencev o namenu varčevanja za dodatno starostno pokojnino. Toda kot zatrjujejo naši viri, je nižja pričakovana vrednost izplačil predvsem posledica različne dinamike vključevanja ljudi v pokojninske sklade. Zavarovancev, ki so vključili leta 2003 in bodo letos izpolnili desetletni pogoj, je namreč nekajkrat manj kot tistih v letu 2001 in 2002.
