Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so včeraj odločno zavrnili namigovanja NLB, kjer za petkovo pridržanje predsednika uprave Janka Medje po novem bolj ali manj odkrito krivijo nasprotnike prodaje Mercatorja.
S tem so se prvič po petkovih preiskavah javno odzvali na očitke NLB, od koder so včeraj sporočili, da »ima verodostojnost sedanjih postopkov in očitkov« tudi »širši kontekst«. Pri tem so eksplicitno omenili prodajo Mercatorja. »Javno znano dejstvo je, da so se specifične interesne skupine v preteklosti že večkrat lotile najrazličnejših aktivnosti, da bi preprečile prodajo družbe Mercator strateškemu kupcu. To je tudi v NLB že povzročilo pritiske tako na nadzorni svet kot na njeno upravo,« so sporočili iz banke. »Tovrstne očitke razumemo kot neupravičeno diskreditacijo našega dela, ki ga opravljamo izključno v skladu s stroko in pooblastili,« odgovarjajo na NPU. »Predkazenski postopek vodi specializirano državno tožilstvo, ki NPU daje konkretne usmeritve in strokovna navodila. Posamezna preiskovalna dejanja izvajamo na podlagi odredbe pristojnega sodišča, ki je garant načela zakonitosti,« so še poudarili in dodali, da policijska preiskava zaradi vrste operativnih opravil še ni zaključena. Medja je sicer včeraj potrdil, da je že v petek na odločbo o pridržanju vložil pritožbo, a jo je zunajobravnavni senat ljubljanskega sodišča po naših informacijah že zavrnil.
Komisijo za presojo Medje sestavljajo kar v NLB
O tem, ali je Medja kljub sumu zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja še vedno primeren za opravljanje funkcije predsednika uprave največje slovenske banke, pa bodo očitno odločali bodisi zaposleni v banki bodisi zunanji strokovnjaki, ki jih bo izbrala kar sama uprava. Ti bodo namreč sedeli v komisiji, ki bo preverjala primernost in ugled Medje. Po novih pravilih Banke Slovenije je lahko razlog za odpoklic člana uprave že utemeljen dvom o njegovem ugledu. Kot so nam pojasnili v Banki Slovenije, omenjenih oseb sploh ne imenuje nadzorni svet, temveč banka sama. Poleg tega se centralnim bankirjem »zdi smiselno«, da se to nalogo zaupa kar posameznikom iz kadrovske ali pravne službe, ki tudi sicer opravljajo podobne naloge v banki. Čeprav v Banki Slovenije pravijo, da bodo morali pri izdelavi tega mnenja posamezniki oziroma komisija upoštevati vnaprej določene kriterije, pa bodo ta merila dejansko določili kar v banki sami.
In kako lahko tako sestavljena komisija sploh nepristransko presoja o ugledu Medje? »Dobršen del te ocene bo sestavljen na podlagi pridobljenih pisnih dokazil, zato v teh primerih vrednostno presojanje ne bo mogoče oziroma bo omejeno,« odgovarjajo v Banki Slovenije. Kot še dodajajo, bodo te ocene preverili tudi sami, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa bodo ukrepali proti banki, njeni upravi ali nadzornemu svetu.
Jazbec za zdaj ne bo »odrezal« Medje
Prav ta ocena komisije bo za Medjo ključnega pomena v primeru, če ga bo nadzorni svet NLB želel predčasno razrešiti zaradi kršitve ugleda banke. Kot smo razkrili v Dnevniku, so nadzorniki že na sobotni seji Medjo pozvali k odstopu, vendar ta ni želel odstopiti s položaja predsednika uprave. Nadzorniki o razrešitvi Medje, ki očitke kriminalistov zanika, nato niso glasovali, vendar le zato, ker bi morali imeti pred tem izdelano mnenje o njegovi (ne)primernosti. Oceno primernosti, ki jo bodo izdelali v NLB, bo preverila tudi Banka Slovenije, kjer pa po neuradnih informacijah razrešitvi Medje za zdaj niso naklonjeni. Guverner Boštjan Jazbec je tako včeraj dejal, da Banka Slovenija ne bo odreagirala na podlagi anonimke in brez informacij vseh vpletenih akterjev. »Le tako bomo lahko zrelo in pa predvsem modro presodili, kaj se dogaja, kdo je bil vpleten in na kakšen način lahko to vpliva na finančno stabilnost v slovenskem bančnem prostoru,« je dejal Jazbec.
Zakaj je Medja nadzornikom zamolčal lastno podjetje?
Toda centralni bankirji pri izdelavi svoje ocene o ugledu Medje ne bodo morali upoštevati zgolj zadnjih kriminalističnih preiskav, temveč tudi zgodbo okoli najema kadrovske agencije Korn Ferry International, ki ji je NLB za iskanje članov uprave in nadzornega sveta plačala kar 680.000 evrov. Prav tako bodo morali upoštevati zaplete pri nakupu prestižnega službenega vozila audi A6, ki si ga je Medja omislil ravno v času varčevalnih ukrepov v banki.
Po neuradnih informacijah bo moral Medja v naslednjih tednih pojasnjevati nadzornikom tudi ozadje glede ustanovitve družbe Via Propria. To je ustanovil julija lani, le nekaj dni po imenovanju v nadzorni svet NLB. Kot nam je v neformalnih pogovorih potrdilo več sedanjih in nekdanjih nadzornikov, jih Medja o tem nikoli ni obvestil. Zakaj jo je zamolčal, nam Medja ni pojasnil. Povedal je le, da je v postopku pridobivanja licence za funkcijo predsednika uprave NLB družbo predstavil Banki Slovenije. V NLB zatrjujejo, da je družba od njegovega imenovanja na mesto predsednika uprave v mirovanju. Toda temu ne pritrjuje poročilo Via Proprie, v katerem je navedeno, da je družba lani iskala možnosti na trgu in tudi »vzpostavila prve stike za posle v letu 2013«.
