Območje evra lani okrevalo, kriza še kaže zobe

Območje skupne evropske valute je okrevalo

V duhu Dantejeve metaforike bi lahko leto 2013 opisali kot prehod evra v vice. Območje skupne evropske valute je okrevalo. Celo tako dobro, da je treba bolnika opozarjati, naj ne pozabi na terapijo, saj še ni zdrav in se mu lahko stanje hitro spet poslabša.

Leto 2013 se je začelo s sploh prvo menjavo za krmilom skupine finančnih ministrov držav v območju evra. Prvi šef, sedaj bivši luksemburški premier Jean-Claude Juncker je položaj predal nizozemskemu finančnemu ministru Jeroenu Dijsselbloemu.

Sicer pa je uvod v lansko leto zaznamovalo reševanje Cipra, pete države, ki je zaprosila za pomoč. Dogovor o pomoči so dosegli marca v drugem poskusu po napetem nočnem maratonu, ki je bil tudi najdaljši sestanek evroskupine v minulem letu.

Pogajanja o pomoči Cipru pretresla Evropo

Pogajanja o pomoči Cipru so pošteno pretresla Evropo, saj se je sprva predvidevalo, da bi morali k reševanju bank prispevati tudi varčevalci z manj kot 100.000 evri na računu, ki so po evropski zakonodaji sicer v primeru propada banke zavarovani.

Na koncu so bili v izgube prisiljeni le lastniki, upniki in varčevalci z več kot 100.000 evri na računu, panika malih varčevalcev se je sčasoma polegla. A ciprski program pomoči je dejansko zaznamoval začetek nove ere reševanja bančnih problemov.

Potem ko je EU od izbruha svetovne krize leta 2008 v bolehne banke vbrizgala več kot 1600 milijard evrov davkoplačevalskih injekcij po načelu najprej preprečiti paniko, nato postavljati vprašanja odgovornim, se sedaj trudi, da bi obrnila vrstni red.

Zaostritev pravil za državno pomoč bankam

V sklopu teh prizadevanj je bil eden ključnih ukrepov v minulem letu zaostritev pravil za državno pomoč bankam. Ta prvič vključujejo mehanizem bail in, s katerim se želi preprečiti moralno tveganje, ki ga prinaša državna pomoč.

Mehanizem bail in namreč določa, da državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub.

Junija je območje evra doseglo tudi dogovor o pogojih za neposredno dokapitalizacijo bank iz reševalnega mehanizma ESM, ki naj bi rešila problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, saj takšna pomoč ne bi povečala zadolženosti države.

Enotni nadzor, okvir za reševanje bank in sheme za zavarovanje denarnih vlog

Neposredna dokapitalizacija bank iz ESM bo sicer mogoča le pod strogimi pogoji in kot skrajni ukrep, in to šele ko bo v celoti deloval enotni evropski bančni nadzor, prvi steber bančne unije.

Uspešen zagon bančne unije, ki je krovni izraz za vse ukrepe, s katerimi želi Evropa preprečiti nove bančne in dolžniške krize, bo sploh najpomembnejša naloga območja evra v tem letu.

Bančna unija naj bi stala na treh nogah - enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru shem za zavarovanje denarnih vlog, pri čemer je usoda tretjega še negotova, saj članice nimajo enotnega mnenja o potrebi po tem koraku.

Irska in Španija izstopili iz programa pomoči

Prvi steber že stoji in naj bi začel s polno paro delovati letos jeseni. Za uspešen zagon bančne unije bo letos ključna izvedba zdravstvenega pregleda sistemskih bank v območju evra.

Dokončni dogovor o drugem stebru, ki naj bi zagotovil urejeno sanacijo ali likvidacijo bolehnih bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva, se načrtuje do majskih evropskih volitev.

O izboljševanju razmer v območju evra priča tudi to, da sta Irska in Španija izstopili iz programa pomoči. Tako v primežu trojke poleg Cipra ostajata še Grčija in Portugalska.

Grčija naj bi se letos izpogajala še za tretji program pomoči. Portugalska pa naj bi letos program končala, a po pričakovanjih tega ne bo zmogla tako zlahka kot Irska.

Evropa se je izkopala iz recesije

Dobra novica iz leta 2013 je tudi to, da se je Evropa izkopala iz recesije, čeprav je rast šibka. Slaba novica pa gromozanska brezposelnost, predvsem mladih. Razlike med članicami so ogromne.

Problemi so strukturni, zato v Bruslju svarijo, da mora zategovanju pasu, ki je obrodilo sadove, sedaj slediti dosledno izvajanje reform. Lani se je tudi še okrepil evropski nadzor nad izvajanjem nacionalnih ukrepov, tudi nad sprejemanjem proračunov.

Članice so morale opraviti prvi evropski proračunski izpit, ki ga predvideva nov sveženj zakonodajnih pravil, imenovan »dvojček«, ki je začel veljati lani spomladi.

Slovenija ne bo potrebovala zunanje pomoči

Lansko leto je sicer minilo tudi v znamenju ugibanj o tem, ali bo Slovenija šesta članica območja evra, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč, ter bruseljskih pozivov slovenskim oblastem k naglemu in odločnemu ukrepanju.

Ugibanja je vsaj za zdaj utišal izid pregleda slovenskih bank, ki je po zatrdilih slovenskih oblasti obvladljiv. Komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je javno predstavitev izida 12. decembra komentiral z besedami: »Danes je jasno, da Slovenija ne bo potrebovala zunanje pomoči.«

Evro je sicer z novim letom postal valuta še ene članice unije - Latvije. Nova širitev območja evra je znamenje zaupanja v evro in še en dokaz, da so se tisti, ki so napovedovali razpad območja evra, motili, poudarja komisar Rehn.

Latvijci evra niso sprejeli z navdušenjem

A čeprav velja evro poleg schengenskega prostora za eno najbolj otipljivih koristi članstva v uniji, ga Latvijci niso sprejeli z navdušenjem, kar je eden mnogih znamenj, da sta kriza in zategovanje pasu močno načela zaupanje Evropejcev v evropski projekt.

Povrnitev tega zaupanja bo eden ključnih izzivov EU v tem letu. Sposobnost evropskega aparata, da prepriča Evropejce o svoji učinkovitosti in smiselnosti, bo na veliki preizkušnji maja, ko bodo evropske volitve.

Črne scenarije o propadu evra in izstopu Grčije iz območja evra sicer pišejo le še redki. V ospredje znova prihajajo druge teme, kot sta priseljevanje in obramba. A v petem letu krize v območju skupne evropske valute politika ne bi smela zaspati na lovorikah.