Medtem ko je imela banka NLB samo v zadnjem lanskem četrtletju za 373,9 milijona evrov oslabitev, so oblikovane rezervacije in oslabitve v celotnem lanskem letu znašale 614,3 milijona evrov. Brez upoštevanja rezervacij in oslabitev je NLB lani dosegla 318,4 milijona evrov dobička oz. 130,2 milijona evrov več kot v letu 2011, predvsem zaradi enkratnih učinkov predčasnih odkupov hibridnih kapitalskih instrumentov z diskontom.
Krediti nebančnemu sektorju znašajo 7,8 milijarde evrov
Banka je ustvarila 224,6 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov in 318 milijonov evrov čistih neobrestnih prihodkov, z ukrepi racionalizacije poslovanja pa je uspela znižati stroške poslovanja. Na ravni matične banke so se ti znižali za šest odstotkov, na ravni skupine pa za tri odstotke.
Krediti nebančnemu sektorju znašajo 7,8 milijarde evrov in so se glede na 2011 še nekoliko zmanjšali, vloge nebančnega sektorja pa 6,8 milijarde evrov, pravijo v NLB, ki je ob koncu leta beležila za 11 odstotkov nižjo bilančno vsoto v višini 11,5 milijarde evrov.
Izguba skupine NLB v višini 273,5 milijona evrov je bila manjša od izgube matične banke, pred rezervacijami v višini 557 milijonov evrov pa je skupina predvsem zaradi enkratnih učinkov beležila 18-odstotno rast dobička, ki je dosegel 299 milijonov evrov.
NLB ima pri ECB najetih za kakšno milijardo evrov posojil
Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu leta 2012 znašala 14,3 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju je dosegel 9,6 milijarde evrov, stanje depozitov nebančnega sektorja pa je znašalo 9,1 milijarde evrov. Obseg tveganju prilagojene aktive se je lani na ravni skupine zmanjšal za 18 odstotkov.
Zadnje je bil tudi eden od strateških ciljev, saj se je s tem poraba kapitala zmanjšala za 165 milijonov evrov, obenem pa naj bi krčenje poslovanja vodilo tudi k manjši odvisnosti od zunanjih virov financiranja. Pri teh je v zadnjem času prevladovalo predvsem refinanciranje pri Evropski centralni banki (ECB), NLB pa ima pri ECB najetih za približno milijardo evrov posojil.
Kapitalska ustreznost skupine znaša 10,4 odstotka in je za 0,7 odstotne točke nižja kot konec leta 2011. Količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) se je zvišal za 2,4 odstotne točke na 8,7 odstotka, a je še vedno pod priporočeno devetodstotno ravnjo s strani Evropskega bančnega organa (Eba).
Medja: Stanje v okolju in banki je resno
Ob koncu leta so bili izpolnjeni pogoji za konverzijo 320 milijonov evrov hibridnega posojila države v kapital banke. Kapitalski sprožilec za pretvorbo t.i. Co Co obveznic je bil namreč po besedah predsednika uprave banke Medje celo pod šestimi odstotki, kar je precej manj od zahtevanih sedmih odstotkov. Zato je uprava banke sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z novim stvarnim vložkom za 72,7 milijona evrov z izdajo 8.707.483 novih navadnih delnic zaradi konverzije hibridnega posojila v delnice, s čimer je prejšnji teden soglašal tudi nadzorni svet.
Medja je povedal, da je stanje v slovenskem okolju in tudi v sami banki še naprej resno, zato bo tudi letošnje leto zelo težko. Banka se bo še naprej spopadala z visokimi stroški čiščenja bilanc in prestrukturiranja banke, čeprav naj bi bile slabitve in rezervacije na nekoliko nižji ravni kot lani. A v upravi za letos še ne morejo napovedati pozitivnega poslovanja.
V banki poleg tega izvajajo korenito spremembo delovanja na praktično vseh ravneh, brez katerih banka po Medjevih besedah ne more biti uspešna na daljši rok. Uprava - poleg Medje še Blaž Brodnjak in Nima Motazed - je danes predstavila prizadevanja banke za prenovo na področju organizacije, procesov, stroškov itd. Rezultati po Medjevih besedah ne bodo prišli čez noč, a je ob konstantnem, odločnem in skupnem naporu moč računati na uspeh. Prvi koraki že dajejo rezultate, je poudaril prvi mož banke, cilj teh sprememb pa je, da banka ne bo več odvisna od državne pomoči.
Potrjen načrt 15 področij ukrepov
NLB ima tako že napisan in potrjen načrt prvih 15 področij ukrepov, med glavnimi cilji pa so proaktivnost pri prepoznavanju perspektivnih projektov, prepoznavanje potreb strank in priprava njim prilagojenih produktov ter učinkoviti ključni procesi v banki. Brodnjak je pojasnil, da gre za kompleksno vsebinsko spremembo organiziranosti, načina dela in poslovne filozofije.
Ključne spremembe naj bi v banki uvedli letos, tako da bi lahko s polnimi pljuči začeli delovati prihodnje leto. Motazed je povedal, da bo prestrukturiranje prineslo tudi zmanjšanje števila zaposlenih, a bodo rešitve iskali skupaj s sindikati, pri čemer bo neposredno odpuščanje zadnja od možnosti.
Medja in Motazed se danes nista mogla izogniti vprašanjem o odločitvi, da banka za Medjevo službeno vozilo najame 70.000 evrov vreden audi A6 z dodatno opremo, drag službeni avto pa bo v uporabo dobil tudi Motazed. Tako Medja kot Motazed vprašanj nagrajevanja uprave danes nista želela komentirati in sta novinarje napotila na nadzorni svet.
Je pa prvi mož banke pripomnil, da banka, če želi doseči preobrat v poslovanju, potrebuje vsaj 200 ključnih kadrov in te je treba v tujini plačati več in ne manj.
Medja: Potrebe po dodatnem kapitalu ostajajo bolj ali manj nespremenjene
Uprava in nadzorni svet NLB ostajata na stališču, da je treba največjo slovensko banko čim prej spet dokapitalizirati, je danes povedal predsednik uprave banke Janko Medja. Potreba po dodatnem kapitalu po njegovih besedah znaša okoli 400 milijonov evrov, ključna predpostavka pa je, da banka po njej ne bo več potrebovala državne pomoči.
Delničarji Nove Ljubljanske banke (NLB) na čelu z državo ob koncu lanskega leta niso odločali o »previdnostni« dokapitalizaciji v višini 375 milijonov evrov, ki jo je predlagal nadzorni svet banke.
Kot je takrat pojasnil tedanji minister za finance Janez Šušteršič, dokapitalizacija po oceni države še ni potrebna, za največjega lastnika pa bi bilo idealno, če bi se izvedla ob prenosu slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev oziroma t.i. slabo banko.
Uprava in nadzorni svet za čim prejšnjo dokapitalizacijo
Medja je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi poslovnih izidov za lani povedal, da bosta uprava in nadzorni svet tudi v prihodnje zagovarjala stališče, da je treba banko čim prej dokapitalizirati. Prvi mož NLB pričakuje, da bodo časovni roki približno enaki kot lani, ko je država skupaj s Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo banko za skupno 381 milijonov evrov dokapitalizirala konec junija oziroma čisto v začetku julija.
Glede potrebne višine dokapitalizacije je Medja danes povedal, da se rezultati od takratnih ocen nadzornikov ne razlikujejo bistveno, vendar pa so se zahteve revizorje in Banke Slovenije ob koncu leta vseeno za nekoliko povečale, tako da je moč govoriti o kapitalski potrebi v višini približno 400 milijonov evrov.
V NLB se po Medjevih besedah zavedajo, da pri reševanju nakopičenih težav s slabimi terjatvami ne morejo čakati na zunanje rešitve in da morajo sami poskrbeti, kolikor je le mogoče, za svojo bilanco in naložbe. Že lani novembra so se zato odločili za oblikovanje posebne notranje enote za nestrateške dejavnosti in naložbe skupine NLB ter upravljanje s tveganji. Medja pravi, da jo je moč opisati tudi kot neke vrste interno slabo banko.
Ni bilo dovolj znanja pri odnosih s strankami v težavah
Ta ukrep temelji na ugotovitvi, da banka do zdaj ni imela ustreznih rešitev na področju upravljanja s tveganji, predvsem kreditnimi. Prav tako po Medjevih besedah v banki ni bilo dovolj znanja pri odnosih s strankami v težavah.
V tej enoti, ki se bo torej ukvarjala s tistimi naložbami in dejavnostmi, iz katerih se NLB umika, naj bi okoli 50 ljudi upravljalo z okoli dvema milijardama evrov naložbenega portfelja. Gre za delnice in lastniške deleže, posojila, od katerih je okoli tri četrtine problematičnih in pa tudi z deli skupine, ki jih želi banka dezinvestirati. Večino dela pri vzpostavitvi te enote so že opravili.
Glede prenosa slabih terjatev na državno slabo banko je Medja povedal, da bo, če bo do izvedbe te zunanje sistemske rešitve prišlo, to za NLB dano dejstvo in bo to eno od orodij za prestrukturiranje portfelja. Del naložb v posebni interni enoti je lahko kandidat za prenos na slabo banko, je dodal.
Banka sicer po besedah člana uprave Blaža Brodnjaka proaktivno deluje tudi v projektih dolgoročno vzdržnega poslovnega in finančnega prestrukturiranja gospodarskih družb ali poslovnih skupin, ki so sicer prezadolžene, a še ustvarjajo zadosten denarni tok. Gre za okoli 100 sistemsko pomembnih poslovnih skupin z več kot 100.000 zaposlenimi.
Medtem ko se v banki močno angažirajo za sanacijo teh perspektivnih delov realnega sektorja, pa si je po Brodnjakovih besedah pri projektih, ki niso več perspektivni in kjer financiranje ni več upravičeno, treba naliti čistega vina.
